Tiskane izdaje
Ljubljana – Letos državljanom članic EU na račun praznikov v povprečju skoraj trinajst dni in pol ne bo treba v službo. Med bolj radodarnimi z dela prostimi dnevi so Ciprčani, Grki in Slovaki, med najmanj pa Nizozemci, Irci in Poljaki. Slovencem, ki tudi ne skoparimo, grozi ukinitev dveh prostih dnevov, 2. januarja in 2. maja. Spremembe bodo začele veljati 1. julija.
Skrbi državljanov, da bo že letošnji 2. maj delovni dan, čeprav so nekateri že vplačali »mini počitnice«, so torej neutemeljene. Predlog ukinitve dveh prazničnih dnevov je vlada vključila v intervencijski zakon, ki ga bo sprejela v četrtek, parlament pa naj bi ga potrdil do konca meseca.
Po analizi podatkov o številu prazničnih dni v evropskih državah ugotavljamo, da Slovenci s svojimi trinajstimi dela prostimi dnevi (poleg velikonočne in binkoštne nedelje) ne odstopamo zelo od povprečja. Večja težava je, da v primerjavi s temi državami delamo v povprečju sedem odstotkov manj (več dopusta), škodi pa nam tudi skoraj deset dni bolniške, kolikor jih na leto v povprečju pridelamo na zaposlenega.
Več dela, višji BDP
Produktivnost gospodarstva bi torej lahko reševali tudi s posegi v te zadeve, a bi bilo učinke precej težje doseči kot z ukinitvijo praznikov. Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije: »Ukinitev dveh prazničnih dnevov (2. januarja in 2. maja) bi pomenila dva delovna dneva več v letu, to pa seveda pomeni tudi povečano produktivnost podjetij. Za koliko bi se ta povečala, pa je težko izračunati, saj na to vpliva več dejavnikov.«
Ivo Boscarol, lastnik in direktor podjetja Pipistrel, ki je že leta 2007 predlagal zmanjšanje števila praznikov, je izračunal, da vsak od njih stane okoli štirideset milijonov evrov. Podatki Statističnega urada RS za zadnjih nekaj let kažejo podobno številko. V povprečju namreč vsak delovni dan poveča/zmanjša rast BDP za 0,1 odstotne točke (35 milijonov evrov). »Letošnja gospodarska rast bi tako lahko bila, ker bodo štirje dela prosti dnevi več kot lani, 0,4 odstotne točke nižja kot lanska,« so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Z ukinitvijo praznikov bi se povečal fond efektivnih delovnih ur, kar bi vplivalo na povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev.
Zakaj ravno 2. januar in 2. maj?
Kritiki odgovarjajo, da bi se produktivnost uspešnih podjetij res povečala, vprašanje pa je, kakšna bo produktivnost neuspešnih firm in javne uprave. Navajajo, da bi imeli z ukinitvijo dela prostih dni samo stroške: avtobusi in vlaki na linijah, ki prinašajo izgubo, bi morali voziti dva dni več, turizem bi trpel, podjetja bi morala poleg plače plačevati še stroške prihoda na delo in odhoda, čeprav je za delavca v podjetju premalo dela,... Sicer pa se mnogi sprašujejo, zakaj so izbrali ravno 2. januar in 2. maj. V LDS podpirajo namero vlade, da ukine nekatere dela proste dni, a se sprašujejo, zakaj se ne ukine kakšen od cerkvenih praznikov. Na Ukomu pojasnjujejo: »Novo leto in praznik dela sta pri nas opredeljena kot dvodnevna praznika, kar pa ni uveljavljeno v večini primerljivih evropskih držav.«
Dr. Mateja Habinc, na Filozofski fakulteti v Ljubljani docentka za etnologijo Slovencev, je pojasnila, da sta praznika na 2. januar in 2. maj pridobitvi socializma: »Zelo kmalu po drugi svetovni vojni sta bila skupaj z dvodnevnim praznovanjem 29. novembra, dneva republike, določena kot praznika in dela prosta dneva in to je veljalo za celo Jugoslavijo. Formalnim, državnim, ceremonialnim praznovanjem z raznimi akademijami, proslavami, mitingi in nagrajevanji se je s tem dalo možnost, da so bila še bolj združena z bolj karnevalskimi in ljudskimi oblikami praznovanj ter raznih družabnosti (plesi, izleti, veselice, koncerti...). Po principu kruha in iger.«
Z vidika kapitalistične racionalizacije dela in zviševanja produktivnosti se Habinčevi zato zdi ukinitev omenjenih praznikov kot dela prostih dni razumljiva; s tem se hoče Slovenija še bolj umestiti na razviti Zahod, ki teh praznikov ne pozna. »Videti je, da ukinitev teh dveh dela prostih dni prinaša predvsem ekonomsko korist. A če upoštevamo, da naj bi vsaka produktivnost terjala tudi motivacijo, se zdi, da nas ta vladna odločitev želi učiti, da moramo biti zadovoljni in hvaležni, če delo sploh imamo. Pa en praznik gor ali dol!«
Sicer pa so vsem prebivalcem EU skupni le trije prazniki: božič, velikonočna nedelja in novo leto.
Proslava 27. aprila v Ljubljani bo
Vlada je sklenila, da bo iz koledarja državnih proslav zaradi varčevanja črtala dve: Dan reformacije in Dan upora proti okupatorju.
Zveza borcev se je odločila, da bo proslavo 27. aprila, torej na dan, ko se je včasih slavila ustanovitev Osvobodilne fronte, pripravila kar sama. O tem so se predstavniki ZZB že dogovarjali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je potrdil, da bo mestna občina, če bo država odpovedala proslavo, pomagala pri organizaciji vseslovenske proslave. Ta bo 27. aprila na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pri organizaciji bo sodeloval tudi Mladi forum Socialnih demokratov, ki je pred dnevi na javnost naslovil poziv, naj se vsi, »ki se zavedajo pomena suverenosti naroda«, proslave udeležijo.
Število proslav je na pet od osmih skrčila že prejšnja vlada. Letos pa bomo na ravni države praznovali le še dan samostojnosti in enotnosti ter dan državnosti, slovenski kulturni praznik pa je že mimo. Vlada je letošnja sredstva za organizacijo državnih proslav – v proračunu je bilo predvidenih 500.000 evrov – v predlogu rebalansa zmanjšala za polovico.
