Tudi socialno šibki naj bodo nekaj časa samo otroci

Pacug – Poletje mora biti povezano z brezskrbnostjo, veseljem in razigranostjo, menijo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Ker pa vsi otroci te možnosti nimajo, že sedemnajst let izvajajo humanitarno akcijo Pomežik soncu. Letos so za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin zbrali dobrih 115.000 evrov.

Akcija Pomežik soncu je po besedah Darje Groznik, predsednice Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), pomembna, ker v otroških letoviščih ne omogoča zgolj brezskrbnih počitnic za otroke, ki tam samo plavajo in se igrajo. Otroci se v koloniji učijo samostojnosti. Nekaj časa preživijo stran od staršev, med vrstniki in prijatelji. Učijo se prevzemanja odgovornosti za svoje ravnanje, sledijo urniku, pravilom in navodilom, navajajo se na spoštovanje do vzgojiteljev, pospravljajo sobe in postelje. Tako pridobivajo veščine, ki jih potrebujejo na vsakem koraku. »Sredstva, namenjena letovanjem, so pravzaprav namenjena otrokom, njihovemu razvoju in prihodnosti,« poudarja Darja Groznik.

Letos na morje 351 otrok

Letos bodo z njimi omogočili brezplačno letovanje 351 otrokom. Odkar poteka akcija, je pod okriljem ZPMS na morje ali v hribe odpotovalo že več kot deset tisoč otrok. Levji delež v sklad prispevajo v podjetju Lek, kjer kulturo prostovoljstva med zaposlenimi krepijo tudi s prostovoljnimi akcijami, kot je na primer urejanje okolice letovišča ali izvajanje delavnic za otroke, in fundaciji FIHO. Desetdnevno brezplačno letovanje bodo omogočili tudi 72 otrokom s posebnimi potrebami.

»Številka zbranih sredstev je višja kot lani, zato bo na brezskrbne počitnice lahko odšlo 22 otrok več. Z izkupičkom smo zadovoljni, toda otrok, ki ne morejo na morske počitnice, je še veliko,« pravi Darja Groznik in dodaja, da v zadnjih letih nekoliko več denarja prispevajo posamezniki, ki dajejo od pet evrov naprej, in nekoliko manj podjetja.

ZPMS je organizacija, ki izhaja še iz prejšnjega sistema. Več desetletij je bila ena redkih, ki je skrbela za blaginjo otrok. Že takrat, ko v socializmu še ni bilo zadnjega vagona družbe ali ga vsaj ne bi smelo biti, so družinam, otrokom in mladim kar se da celostno pomagali. Omogočili so jim materialno in brezplačno psihosocialno pomoč, skrbniško in učno podporo. Socialno šibkim otrokom so omogočali strokovne ekskurzije, tabore, izlete, letovanja. Povezovali so jih s tistimi, katerih starši zmorejo omogočiti vključevanje v prostočasne dejavnosti, in tako tkali zgodbe, v katerih so lahko bili tudi socialno šibki otroci nekaj časa samo otroci.

ZPMS je krovna organizacija 108 društev, ki skupaj upravljajo 16 počitniških domov. Nekatera med njimi so uspešnejša pri pridobivanju dodatnih sredstev iz lokalne skupnosti, druga manj. »Nekatere občine, na primer Ljubljana, Maribor in Krško, za letovanja otrok veliko prispevajo, druge, denimo tiste na Obali, pa skoraj nič,« poudarja generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna.

Vlaganje v otroke je vlaganje v skupnost

V ZPMS jim uspe omogočiti brezplačne počitnice le najbolj ogroženim otrokom. Toda njihovo pomoč bi potrebovali tudi številni drugi, celo tisti iz družin, v katerih sta oba starša zaposlena in zato spadajo v srednji družbeni sloj. Prav ta del prebivalstva namreč ne prejema nobenih subvencij ali otroških dodatkov. Za vsako šolsko ali počitniško dejavnost morajo plačati polno ceno. Zaradi krize tudi starši s službami in plačo težje poskrbijo za počitniško varstvo ali letovanje, saj vse manj društev in organizacij zagotavlja popuste za drugega in tretjega otroka, poletne počitnice pa trajajo polnih devet tednov.

Več let so si pomagali z zdravstvenimi letovanji, kjer velik del stroškov bivanja prevzame zdravstvena zavarovalnica. Nato so v ZZZS v dialogu s pediatri lani zaostrili pogoje za letovanje otrok iz zdravstvenih razlogov: zdravstvena blagajna pač ni socialna. Hkrati so v ZZZS zaznali, da nastajajo zlorabe.

»Vsem pediatrom in celotnemu sistemu, ki omogoča otrokom zdravstveno letovanje, bi rada priporočila, naj upoštevajo, da so take počitnice zelo pomembne za preventivo. Velikokrat slišim, da letovanje ne more biti brezplačno iz preventivnih razlogov. Jaz pa mislim, da bi kot družba enkrat morali prepoznati, da vlaganje v otroke pomeni vlaganje v razvoj, vlaganje v našo skupnost. Pediatrom, ki morda oklevajo in niso bili radodarni s potrdili, bi na srce položila, naj letovanje vendarle omogočijo tudi otrokom, za katere lahko predvidijo, da bi jim koristilo iz preventivnih razlogov. Kaj je s tem narobe? Kaj je narobe, če družini, ki se je znašla v hudih škripcih, ali pa taki, ki ni v tako hudih škripcih, a težko odšteje več sto evrov za letovanje na morju, to omogočimo? Preventiva je za vsakogar dobrodošla, ne glede na to, ali je socialno ogrožen ali ne,« poudarja Darja Groznik.

Ali denarja nekoč ne bo več?

In čeprav zavarovalnica lani, kot pojasnjuje Breda Krašna, nazadnje le ni spremenila razpisnih pogojev, se številni pediatri tudi letos bojijo morebitnih finančnih sankcij, zato ne izdajajo potrdil. Še posebej so z njimi skromni na Goriškem. »Kdo drži zavoro? Ne vemo. Pediatri s prstom kažejo na zavarovalnico, zavarovalnica pa na pediatre,« pravi Darja Groznik.

Breda Krašna pri tem dodaja: »Lani so naša društva porabila 59 odstotkov odobrenih sredstev. Za letovanje je bilo predvidenih tri tisoč otrok manj. Letos je ZZZS zato za letovanja namenila 300.000 evrov manj. Vsako leto na račun neizkoriščenih sredstev zmanjšajo proračun. Bojimo se, da čez deset let denarja za letovanje otrok ne bo več. Po drugi strani v nacionalni strategiji o zdravju beremo, da je 18 odstotkov otrok pretežkih, da nimajo gibalnih sposobnosti. Kaj je letovanje drugega kot učenje otroka, kako naj se giblje, kako naj zdravo živi?«

Prihranjeni denar naj bi ZZZS namenila za razvojne ambulante, a je zaradi birokratskega zapleta ostal, kot pravi Breda Krašnja, na računu ZZZS. »Najbolj nas skrbi, da čez dve leti tega denarja za otroke ne bo več. Ne za letovanja ne za razvojne ambulante.«