Tiskane izdaje
Vdržavni, 35 milijonov evrov vredni mreži desetih urgentnih centrov (UC) bo leta 2014 svoje mesto dobil tudi zasavski. Država je že ocenila njegovo vrednost, mu določila lokacijo in prostorske normative, v zdravstvenih domovih pa vlada zmeda, ker ne vedo, kako bo v to mežo zajela obstoječe "primarne" centre nujne medicinske pomoči (NMP).
Marina Barovič, direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje (SBT), je prepričana, da na to vprašanje lahko obstaja en sam odgovor: "Če bo država pri postavljanju kadrovskih normativov za bodoče UC upoštevala en sam kriterij, ki se mu reče pacient, lahko zelo hitro vzpostavi organizacijsko shemo."
Te na državi še zmeraj niso dorekli, kar pa po njenem ne pomeni, da "na terenu" ni tudi pametne rešitve, kako kombinirati delo UC z ekipami NMP v zdravstvenih domovih: "Koraka nazaj v kakovosti ne smemo dopustiti nikomur. Povezovanje urgentne medicine na primarni ter sekundarni ravni, kar pomeni, nuditi pacientu čim hitrejšo in čim bolj kakovostno pomoč, mora biti naš prvi imperativ."
Na ministrstvu za zdravje smo izvedeli, da bo strokovna delovna skupina, ki pripravlja enotno metodologijo organizacije dela, kadrov in financiranja novih urgentnih centrov, svoje delo dokončala jeseni.
Dobrih 700 kvadratnih metrov velik zasavski UC, ki ga bodo prihodnje leto prizidali k SBT, bo stal 2,7 milijona evrov; od tega bo 2,1 milijona prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, razliko bosta krila ministrstvo za zdravje in SBT. UC bo velika pridobitev, pravi Barovičeva, že zato, ker bo na enem mestu vse, kar je zdaj raztreseno na več lokacijah SBT. Če ne bo zapletov z izbiro izvajalca, bodo gradbena dela stekla v začetku septembra.
Med zdravstvenimi delavci v zasavskih zdravstvenih domovih je kar nekaj zmede, ker država mreži UC še ni določila kadrovskih normativov. Vsi se strinjajo, da je čas, da tudi Zasavje dobi sodoben UC, a so zlasti na primarni ravni previdni. V hrastniškem in v zagorskem zdravstvenem domu (ZD) opozarjajo na odzivni čas, saj so njihovi pacienti od SBT oddaljeni tudi 25 kilometrov, torej več kot pol ure vožnje.
Danica Slapar, direktorica zagorskega ZD, pravi: "Domovi smo le izvajalci, mrežo postavljajo drugi. A od njih bo odvisno, ali bo pacient z infarktom na robu zagorske občine dobil pomoč pravi čas ali ne ..." Slaparjeva bi, pravi, pričakovala, da država najprej razgrne "bazo" - mrežo javne zdravstvene službe in NMP na primarni ravni, nato pa kot nadgradnjo tej zgradi še mrežo UC: "Mrežo je treba graditi preudarno, da bo imel vsak prebivalec enake možnosti." Žal se je bati, da bo novi zakon o zdravstveni dejavnosti namesto "enakih" "periferiji" prinesel le "nižje oblike" NMP.
Prav najvišja oblika NMP, t.i. prehospitalna enota, je že štiri leta "odprta rana" Tatjane Jevševar, direktorice trboveljskega ZD. Od leta 2008 že jim država ne priznava sredstev zanjo. Ker ZD to pomoč še vedno nudi, vsako leto izgubi 300.000 evrov. Jevševarjeva zagovarja vrnitev prehospitalne enote primarni ravni, z novim UC pa bi se ZD povezoval le organizacijsko, ne pa tudi statusno: "Interno in kirurško ekipo oziroma oskrbo v UC naj nudi SBT, ekipo splošne medicine pa mi."
Kot primer dobrega povezovanja primarne in sekundarne urgentne ravni navaja UC Maribor in Novo mesto.
