Tudi Zagorje hoče v veliko problemsko družino 47 slovenskih občin

V 47 problemskih občinah živi 400.000 duš; v 5 letih je šlo zanje 32 milijonov € pomoči, letos namesto 20 le 14 milijonov.

tor, 03.03.2015, 10:00

Veliki družini problemskih območij z veliko brezposelnostjo, v kateri je 47 slovenskih občin z 18 odstotki vseh prebivalcev, se hočejo pridružiti tudi Zagorjani. Kljub podpori na najvišji regijski ravni je pridružitev Zagorja negotova, saj bi morala država v proračunu poiskati dodaten denar. Tega že zdaj ni dovolj, ukrepi zamujajo, Zagorje pa ne izpolnjuje osnovnega kriterija za podporo: stopnja brezposelnosti ne presega 17 odstotkov.

Največ, kar trideset razvojno ogroženih občin, je v Pomurski regiji. Med ogrožene se uvrščajo na podlagi zakona o razvojni podpori Pomurske regije, ki velja za obdobje 2010−2015. Ogroženo skupino občin je država na podlagi zakonodaje o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki v občinah z več kot 17-odstotno stopnjo brezposelnosti predvideva dodatne začasne ukrepe razvojne podpore, leta 2011 razširila na Pokolpje in leta 2013 še na Maribor s širšo okolico ter na občine Trbovlje, Hrastnik in Radeče. To pomeni, da v Sloveniji po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za problemsko območje velja že skoraj vsaka peta občina; v njih živi nekaj manj kot 400.000 ljudi.

Ovira: denar in prenizka brezposelnost

Pomurje je bilo v petih letih deležno 19 milijonov evrov pomoči, Pokolpje 11,5 milijona, Maribor 1,7 milijona in tri zasavske občine 605 tisočakov. V letošnjem letu bi bilo po veljavnih programih treba nameniti skupaj 20,3 milijona evrov (8,2 milijona za Pomurje, 6,4 milijona za Maribor, tri milijone za Pokolpje in 2,7 milijona za Hrastnik, Radeče, Trbovlje). Po predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 pa je predvidenih skupaj 14 milijonov evrov za vsa problemska območja (4,7 milijona za Pomurje, 4,7 milijona za Maribor s širšo okolico, tri milijone za Pokolpje in 1,6 milijona za Hrastnik, Radeče, Trbovlje).

Prav denar in, ironično, prenizka brezposelnost sta ovira za razvojno podporo Zagorjanom. »Ker smo bolj uspešni ter imamo boljše rezultate in manjšo brezposelnost, smo kaznovani,« je slišati iz vrst zagorskih podjetnikov, ki se jim ne zdi prav, da so njihovi kolegi »le nekaj sto metrov stran, v Trbovljah« deležni ugodnosti razvojne podpore, oni pa ne. Brezposelnost v Zagorju se sicer suče okrog 13 odstotkov, v Trbovljah presega 20. Kot argument za vključitev med problemska območja Zagorjani navajajo likvidacijo Termoelektrarne Trbovlje in zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Zagorski župan Matjaž Švagan se boji, da bo vpliv prej ali slej segel tudi v Zagorje. A na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vztrajajo, da je treba najprej zadostiti kriterijem ...

Najbolj učinkovit ukrep davčne olajšave

Zasavje z vladnim izvajanjem ukrepov in  črpanjem denarja že doslej ni bilo zadovoljno, država pa ne z Zasavjem. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zamude z ukrepi pripisujejo proračunskim omejitvam, delno tudi pogostim lanskim menjavam ministrov in razmeroma dolgim postopkom pri sprejemanju podlag za izvedbo instrumentov.

Za najbolj učinkovit ukrep so se na vseh problemskih območjih izkazale davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje: prvo je za leto 2013 koristilo pet zavezancev iz Trbovelj in Hrastnika v višini dobrih 8800 evrov in noben iz Radeč, za drugo olajšavo pa se je odločilo 19 zasavskih zavezancev v višini 311.746 evrov in trije radeški v višini 53.000 evrov. Na ministrstvu na podlagi lanskega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij na območju Hrastnika, Radeč in Trbovelj ugotavljajo, da prijavitelji z investicijskimi projekti sicer obstajajo.

»Vendar smo bili presenečeni predvsem nad veliko špekulativnostjo nekaterih prijaviteljev, vprašljivo kakovostjo in realnostjo izvedbe prijavljenih projektov, kar se odraža tudi v nizkem številu izbranih projektov,« pravijo na ministrstvu.

Podjetja, pri katerih so odkrili večje kršitve in sume goljufij, so prijavili pristojnim institucijam, informacije o postopkih pa od republiške Finančne uprave še čakajo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v enem primeru že lani pri pristojnem državnem tožilstvu podalo naznanitev suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin in kaznivega dejanja preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Naznanjeni sta fizična in pravna oseba, smo izvedeli. Neuradno naj bi šlo za hrastniško Kamnoseštvo Šergan, solastnice in za podjetnika Igorja Hrovatiča iz Hrastnika oziroma njegove avstrijske družbe.

Novi razpis konec leta

Od razpisanih treh milijonov za Zasavje bo ministrstvo trinajstim projektom v letih 2014 in 2015 razdelilo 1,4 milijona evrov; to naj bi zadoščalo za 39 novih delovnih mest, kar pa nujno ne pomeni, da gre dejansko za novo ustvarjena delovna mesta, lahko gre za prehod iz enega v drugo podjetje, samozaposlitev, zaposlitev sorodnika ...

»Ta instrument na problemskih območjih ne bo bistveno pripomogel k zmanjševanju trenutne brezposelnosti, upoštevajoč zahteve razpisa, da izbrani prijavitelji obvezo novih zaposlitev izpolnijo najpozneje do konca leta 2018,« trdijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Nov razpis za problemska območja bo predvidoma objavilo konec leta za leti 2016 in 2017.

Prijavi sovražni govor