»Tujci so priročna žrtev za izražanje lastnega nezadovoljstva«

V odnosu do drugačnih se kaže kultura srca, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule.

Objavljeno
06. september 2015 15.31
Begunci po prehodu grško-makedonske meje. Gevgelija, Makedonija 30.avgusta 2015. [begunci,skupine ljudi,ženske,moški,otroci,begunski centri]
Ma. Ja., Delo.si, STA
Ma. Ja., Delo.si, STA

Ljubljana − V odnosu do drugačnih se kaže kultura srca, glede odnosa do beguncev, ki prihajajo v Evropo in jih pričakujemo tudi v Sloveniji, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. Kot je povedala v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo, je treba že z vzgojo in z medijsko kulturo krepiti občutek, da smo vsi v istem čolnu, da smo vsi ljudje in da ne vemo, kdaj bomo morda sami potrebovali pomoč.

Uletova pravi, da so tujci priročna žrtev za izražanje lastnega nezadovoljstva. Medtem ko nekateri ob begunskem valu v Evropi izražajo sočutje, drugi izražajo nestrpnost in skrb za svoj položaj. Po besedah Uletove je veliko ljudi danes jeznih, nezadovoljnih, nesrečnih in depresivnih in se nekontrolirano izraža na tak in drugačen način. Z zapisi na družbenih omrežjih, forumih in spletnih komentarjih se tako lahko krepi občutek, da sami res nimamo dovolj, in s tem vprašanja, zakaj begunci sploh prihajajo k nam in zakaj bi jim pomagali.

Kot je v pogovoru za STA dejala Uletova, lahko svet doživljamo skozi individualistično oziroma egocentrično optiko ali pa s stališča, da smo ljudje ena skupnost, v kateri smo soodgovorni in dolžni pomagati ljudem v nesreči. Pri tem, katera opcija prevladuje, po njenih besedah pomembno vlogo igrajo tudi politične in strokovne orientacije ter mediji.
Uletova opozarja, da ta begunski val Slovenije še ni dosegel, zato še ne vemo, kako se bomo Slovenci odzvali. »Mogoče bomo sami sebe presenetili s pozitivnimi reakcijami,« je dejala in dodala da je bilo tudi v primeru beguncev z Balkana pred leti precej dvomov in izrazov strahu, ko so begunci prišli, pa smo se organizirali, veliko ljudi pa je tudi spontano iskalo priložnosti, da so jim pomagali.

Mirjana Ule. Foto: Igor Modic/Delo

Zato se, kot je poudarila Uletova, ne smemo prepustiti vtisom novih medijev. V družbi so vedno kričači, ki, če imajo priložnost, kričijo, tisti, ki so sočutni in pripravljeni pomagati, pa po njenih besedah tega sočutja in pripravljenosti ne širijo na ves glas po tovrstnih omrežjih. »Altruizem namreč reagira takrat, ko je to potrebno,« je pojasnila.

Tudi Slovenci migriramo

Glede skrbi in strahu nekaterih, da bodo tujci odžirali naša delovna mesta in sredstva za socialno pomoč, Uletova pravi, da se je treba vprašati, kdo to govori. Po njenem mnenju gre za politično propagando, ljudje, ki so nesrečni in nezadovoljni, pa ji hitro nasedejo. Begunci do nas sploh še niso prišli, prav tako ni nobenega indica, da bi pri nas želeli ostati, zato se sprašuje, zakaj bi nam kaj odžirali. Prišleki so vedno v slabšem položaju, je poudarila v pogovoru za STA.

Prav tako se po njenih besedah večina beguncev želi vrniti v domovino, ko se bodo razmere tam umirile, nekateri pa si bodo morda na poti ustvarili nova življenja. »Tako pač je s temi migrantskimi tokovi in je tudi vedno bilo,« je dejala Uletova in spomnila, da tudi Slovenci migriramo. Migrantski tokovi so po njenih besedah zdaj sicer malo bolj množični, »ampak če bomo gojili odprtost, bo svet postal bolj prijazen«.

Pomemben odziv politike

Po mnenju Uletove je zelo pomemben tudi odziv politikov, piše STA. Nedomišljene in sovražne izjave lahko namreč hitro najdejo plodna tla. Vladna retorika opozarjanja na varnostni vidik begunskega problema lahko tako spodbuja strah, v ozadju katerega je strah pred tujci. Toda, kot opozarja Uletova, gre pravzaprav za ljudi, ki so zaradi nemogočih razmer v domovini pustili vse in odšli. »Ne verjamem, da gre za kakršnokoli infiltracijo in varnostne vidike. Če kdo hoče karkoli narediti, so drugačne poti,« je dejala v pogovoru.

Po njenih besedah se v primeru begunskega vala kažeta tudi madež in šibkost evropske politike, ki je prepočasna in bi glede na informacije, s katerimi razpolaga, lahko naredila enotno politiko in bolje izdelala strategije. Kot je dodala, so pomanjkanje strategij in političnih ukrepov doslej že velikokrat nadomestile civilnodružbene pobude. »Če politika ne bo reagirala, upam, da bomo vsaj ljudje znali dostojno reagirati in ohraniti svojo samopodobo in samospoštovanje, gre tudi za naše dostojanstvo v takih kritičnih trenutkih,« je še dejala.