Tuji študenti želijo pogoje, kakršni veljajo za domače

Maribor – Ukinitev državnih štipendij bo gotovo negativno vplivala na vpis novih študentov s tujim državljanstvom, napoveduje predstavnica zadnjih v Mariboru Kristina Kanevče. Podatki z mariborske univerze tega (še) ne potrjujejo.

»Za več študentov vem, da ne bodo mogli nadaljevati izbranega in tudi uspešnega študija v Republiki Sloveniji, če pristojni ne bodo našli rešitve za prihodnje leto,« je povedala Kristina Kanevče. Zaradi ukinitve državnih štipendij tujim študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, je že maja poslala dopis predsedniku vlade Janezu Janši, vendar odgovora na ta dopis, v katerem so ga pozvali, naj se dokončno opredeli do problematike (ne)štipendiranja tujih študentov, do danes niso dobili.

»Razloga za diskriminacijo ni bilo.«

Na Univerzi v Mariboru (UM) je letos brez državne štipendije ostalo 99 tujih študentov, večina s Hrvaške, od koder je tudi njihova predstavnica, študentka pravne fakultete Kristina Kanevče. Poudarila je, da pri določitvi pogoja državljanstva za dodelitev državne štipendije, ki ga po stari ureditvi ni bilo, zakonodajalec ni imel »nobenega upravičenega razloga za diskriminacijo študentov na podlagi tega pogoja«. Ob tem je opozorila, da se bodo v prihodnje na slovenske univerze lahko vpisali le tuji državljani iz premožnih družin.

V centru za promocijo na UM je Alenka Jarc pojasnila, da so za akademsko leto 2012/2013 v njihovi vpisni službi do petka prejeli približno 250 prijav tujih državljanov na dodiplomske študijske programe (prijavni rok se izteče 5. avgusta). Za primerjavo: lani so v predpisanem roku dobili 223 veljavnih prvih prijav tujcev, največ s Hrvaške, od tega so jih nato sprejeli slabo polovico.

»Ukinitev štipendij je najbolj prizadela državljane Srbije in BiH, ki morajo pri nas za redni študij plačevati šolnine, kakor tudi kandidati iz držav nepodpisnic haaške konvencije,« je pojasnila Alenka Jarc. Po njenih besedah na UM sicer izražajo podporo vsem tujim študentom, ki so se znašli v nezavidljivem položaju zaradi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zato upajo, da bo država našla posluh in rešitev za tuje študente.

Predlagajo sklad za tuje študente

A ti so kritični tudi do vodstva UM; že pred časom so ga pozvali, naj ustanovi sklad, v katerem bi zbirali denar za tuje študente, UM pa vztraja pri odločitvi, da tega ne bo storila. »Ker se bliža novo študijsko leto in se položaj študentov, tujih državljanov, ni prav nič izboljšal, pozivamo vlado k čimprejšnji ureditvi tega področja,« je dejala Kristina Kanevče. »Kot začasno rešitev predlagamo, da univerzam dodelijo določena sredstva za štipendiranje študentov s tujim državljanstvom in da s posameznimi državami, iz katerih prihajajo študentje, sklenejo ustrezen sporazum o medsebojnem štipendiranju.«

Težava tudi nastanitev in tečaji slovenščine

Študenti iz tujine, ti so v Mariboru ustanovili svoje društvo, pa navajajo še druge težave, denimo nezmožnost namestitve v študentskih domovih, nedostopnost brezplačnih tečajev slovenskega jezika ... »Tujih študentov na slovenskih univerzah ni veliko, saj je kvota vpisa teh po posameznih fakultetah zelo nizka. Omenjene težave pa še pripomorejo k velikemu osipu takoj po prvem letniku,« je povedala Kristina Kanevče.

S tega vidika meni, da tuji študentje nikakor ne pomenijo velikega finančnega bremena za Slovenijo. »Nasprotno, so simbol odprtosti in mednarodnega značaja slovenskih univerz.«