Turisti so priložnost, Orbánov vpliv pa ne
Viktor Orbán oblast ohranja tudi s financiranjem zamejcev. Če to skrbi večino sosed Madžarske, Slovenije (še) ne.
Odpri galerijo
Iz Ljubljane se zdi vzhodna soseda precej bolj oddaljena kot preostale tri slovenske sosede, a je politični in kapitalski vpliv Madžarske na našo državo danes tako velik kot že dolgo ne. Čeprav bi se čezmejnih naložb v turizem, nogomet in medije morali veseliti, skeptiki svarijo, da vzroki zanje niso zgolj ekonomski.
Naša druga največja soseda je hkrati tudi druga najrevnejša soseda. Madžarska se je pod vodstvom premiera Viktorja Orbána, odločno – tudi s fizičnimi ovirami – postavila proti skupni evropski migracijski politiki in tako pridobila simpatije desničarskih voditeljev po vsej Evropi, a država ni zaprta. Pravzaprav bolj malo skriva pred sosedi. Že takoj ob prestopu meje je med vožnjo skozi vasi v bližini slovenske meje mogoče ugotoviti, da tam ljudje zaslužijo precej manj kot v Sloveniji. Toda drugačen, bogatejši vtis pustijo turistični kraji ob Blatnem jezeru, kjer je vse polno veličastnih vil v lasti premožnih Madžarov.
Prestolnica Budimpešta pa s svojimi širokimi ulicami in veličastnimi zgradbami, številnimi multinacionalkami, univerzo in mladimi iz vse osrednje in vzhodne Evrope spomni na staro avstro-ogrsko slavo. Razen precej dostopnejših cen storitev, je malo dejavnikov, po katerih bi Budimpešta kakorkoli zaostajala za evropskima turističnima biseroma, Dunajem in Parizom.
Povezuje nas morje zamujenih priložnosti
Zahodni sosedje kdaj ponujajo Italijo, kakršne ne maramo
Lipicanci vseh dežel, združite se!
Budimpešta nikoli ne bi postala tako veličastna, kot je danes, če kraljevina Ogrska od leta 1000 do 1867, ko je vstopila v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko, ne bi znala jasno določiti svojih interesov in jim spretno slediti. Večino svojega obstoja je kraljevina poleg današnje Madžarske obsegala še Gradiščansko v Avstriji, Transilvanijo v Romuniji, hrvaško Slavonijo ter Vojno krajino, slovensko Prekmurje, Vojvodino v Srbiji in celotno Slovaško.
Premier Viktor Orbán ne skriva teženj, da bi Madžarski povrnil vsaj del nekdanje slave in tudi ozemeljske velikosti. Pri tem ima uradna madžarska politika poleg geostrateškega in gospodarskega interesa po dostopu do morja še druge interese. Povečati si želi vpliv na različnih področjih življenja v Sloveniji. Ker Orbán zaradi svojih dejanj in avtokratskega vladanja ni ravno najbolj priljubljen na Zahodu, se namreč Slovenija zdi kot ena od držav, s pomočjo katere bi se lahko poskusil izviti iz nekakšne neuradne politične izolacije v EU.
Kot drugo bi Orbán s povečanim vplivom na desni del slovenskega političnega prizorišča olajšal prihod sorodnih političnih sil na oblast v Sloveniji. S tem bi predvsem sebi bližnjim gospodarskim oligarhom s pomočjo slovenskih oblasti odprl vrata do naložb ali javnih naročil v Sloveniji. Razširitev avtokratskega-evroskepticizma v Orbánovem slogu v Slovenijo bi vzhodnim sosedom olajšal življenje na evropskem političnem parketu oziroma preprečil izgubo evropskih sredstev, ki madžarski zdaj grozi zaradi protievropskih potez v preteklosti.
Pri pregledu ključnih tveganj se je treba zavedati, da je Orbán na lanskih volitvah že tretjič zapored dobil dvetretjinsko večino. Pri tem kritiki ne pozabijo omeniti, da vzrok za tak uspeh tiči v političnih manipulacijah z dvetretjinsko parlamentarno večino v prvem mandatu, ko so spremenili volilni sistem in uvedli enokrožnega večinskega, kjer zmagovalec odnese vse. Takrat so spremenili tudi meje volilnih okrajev ter dodelili volilno pravico madžarskim zamejcem. Od tod je Orbánu razmeroma lahko prepričati svoje zamejce, kako naj volijo.
Medtem ko Madžari onstran slovensko-madžarske meje očitno pogrešajo vidnejše državne naložbe, je pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dobila več milijonov za razvoj nogometa, nogometne infrastrukture in gradnjo dijaškega doma. Lendavski nogometni klub Nafta je dobil dobrih šest milijonov evrov za sodobno nogometno akademijo. Orbán, ki je znan kot velik ljubitelj nogometa, podobno počne tudi na Hrvaškem v Osijeku, pri poslih te vrste pa imajo vodilno vlogo njemu bližnji gradbinci.
A bolj kot madžarske državne naložbe v dobre odnose z Madžari v Sloveniji, bi moralo Slovenijo skrbeti, da bi z dejavno pomočjo Madžarske, z izvozom madžarskega političnega znanja v Sloveniji prišle na oblast politika, ki bi uvedla podoben način vladanja, kot ga zdaj poznajo na Madžarskem, v Turčiji ter Rusiji in ki bolj kot na demokracijo spominja na avtokracijo.
Čeprav je standard ljudi na Madžarskem opazno nižji kot standard v Sloveniji, je Madžarska s skoraj desetimi milijoni prebivalcev velik trg. Zaradi gospodarske rasti imajo potrošniki vse več denarja, Madžari pa radi potujejo, kar je skupaj z bližino Madžarske lepa priložnost za Slovenijo, da še poveča število madžarskih turistov. Tako kot med madžarskimi turisti Slovenija uživa velik ugled, podobno velja tudi za madžarske poslovneže in investitorje. Kot velika, do zdaj še neizkoriščena priložnost, se pogosto omenja največja madžarska banka OTP, ki je dejavna že v devetih državah regije, v Sloveniji pa so jo videli kot možno igralko v eni od bančnih privatizacijskih zgodb.
Naša druga največja soseda je hkrati tudi druga najrevnejša soseda. Madžarska se je pod vodstvom premiera Viktorja Orbána, odločno – tudi s fizičnimi ovirami – postavila proti skupni evropski migracijski politiki in tako pridobila simpatije desničarskih voditeljev po vsej Evropi, a država ni zaprta. Pravzaprav bolj malo skriva pred sosedi. Že takoj ob prestopu meje je med vožnjo skozi vasi v bližini slovenske meje mogoče ugotoviti, da tam ljudje zaslužijo precej manj kot v Sloveniji. Toda drugačen, bogatejši vtis pustijo turistični kraji ob Blatnem jezeru, kjer je vse polno veličastnih vil v lasti premožnih Madžarov.
Prestolnica Budimpešta pa s svojimi širokimi ulicami in veličastnimi zgradbami, številnimi multinacionalkami, univerzo in mladimi iz vse osrednje in vzhodne Evrope spomni na staro avstro-ogrsko slavo. Razen precej dostopnejših cen storitev, je malo dejavnikov, po katerih bi Budimpešta kakorkoli zaostajala za evropskima turističnima biseroma, Dunajem in Parizom.
Preberite še:
Povezuje nas morje zamujenih priložnosti
Zahodni sosedje kdaj ponujajo Italijo, kakršne ne maramo
Lipicanci vseh dežel, združite se!
Veliki znajo slediti svojim interesom
Budimpešta nikoli ne bi postala tako veličastna, kot je danes, če kraljevina Ogrska od leta 1000 do 1867, ko je vstopila v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko, ne bi znala jasno določiti svojih interesov in jim spretno slediti. Večino svojega obstoja je kraljevina poleg današnje Madžarske obsegala še Gradiščansko v Avstriji, Transilvanijo v Romuniji, hrvaško Slavonijo ter Vojno krajino, slovensko Prekmurje, Vojvodino v Srbiji in celotno Slovaško.
Premier Viktor Orbán ne skriva teženj, da bi Madžarski povrnil vsaj del nekdanje slave in tudi ozemeljske velikosti. Pri tem ima uradna madžarska politika poleg geostrateškega in gospodarskega interesa po dostopu do morja še druge interese. Povečati si želi vpliv na različnih področjih življenja v Sloveniji. Ker Orbán zaradi svojih dejanj in avtokratskega vladanja ni ravno najbolj priljubljen na Zahodu, se namreč Slovenija zdi kot ena od držav, s pomočjo katere bi se lahko poskusil izviti iz nekakšne neuradne politične izolacije v EU.
Kot drugo bi Orbán s povečanim vplivom na desni del slovenskega političnega prizorišča olajšal prihod sorodnih političnih sil na oblast v Sloveniji. S tem bi predvsem sebi bližnjim gospodarskim oligarhom s pomočjo slovenskih oblasti odprl vrata do naložb ali javnih naročil v Sloveniji. Razširitev avtokratskega-evroskepticizma v Orbánovem slogu v Slovenijo bi vzhodnim sosedom olajšal življenje na evropskem političnem parketu oziroma preprečil izgubo evropskih sredstev, ki madžarski zdaj grozi zaradi protievropskih potez v preteklosti.
Ključna tveganja za Slovenijo
Pri pregledu ključnih tveganj se je treba zavedati, da je Orbán na lanskih volitvah že tretjič zapored dobil dvetretjinsko večino. Pri tem kritiki ne pozabijo omeniti, da vzrok za tak uspeh tiči v političnih manipulacijah z dvetretjinsko parlamentarno večino v prvem mandatu, ko so spremenili volilni sistem in uvedli enokrožnega večinskega, kjer zmagovalec odnese vse. Takrat so spremenili tudi meje volilnih okrajev ter dodelili volilno pravico madžarskim zamejcem. Od tod je Orbánu razmeroma lahko prepričati svoje zamejce, kako naj volijo.
Medtem ko Madžari onstran slovensko-madžarske meje očitno pogrešajo vidnejše državne naložbe, je pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dobila več milijonov za razvoj nogometa, nogometne infrastrukture in gradnjo dijaškega doma. Lendavski nogometni klub Nafta je dobil dobrih šest milijonov evrov za sodobno nogometno akademijo. Orbán, ki je znan kot velik ljubitelj nogometa, podobno počne tudi na Hrvaškem v Osijeku, pri poslih te vrste pa imajo vodilno vlogo njemu bližnji gradbinci.
A bolj kot madžarske državne naložbe v dobre odnose z Madžari v Sloveniji, bi moralo Slovenijo skrbeti, da bi z dejavno pomočjo Madžarske, z izvozom madžarskega političnega znanja v Sloveniji prišle na oblast politika, ki bi uvedla podoben način vladanja, kot ga zdaj poznajo na Madžarskem, v Turčiji ter Rusiji in ki bolj kot na demokracijo spominja na avtokracijo.
Madžarski turisti imajo denar, naj ga prinesejo
Čeprav je standard ljudi na Madžarskem opazno nižji kot standard v Sloveniji, je Madžarska s skoraj desetimi milijoni prebivalcev velik trg. Zaradi gospodarske rasti imajo potrošniki vse več denarja, Madžari pa radi potujejo, kar je skupaj z bližino Madžarske lepa priložnost za Slovenijo, da še poveča število madžarskih turistov. Tako kot med madžarskimi turisti Slovenija uživa velik ugled, podobno velja tudi za madžarske poslovneže in investitorje. Kot velika, do zdaj še neizkoriščena priložnost, se pogosto omenja največja madžarska banka OTP, ki je dejavna že v devetih državah regije, v Sloveniji pa so jo videli kot možno igralko v eni od bančnih privatizacijskih zgodb.