Tiskane izdaje
Turnšek je ob tej priložnosti povedal, da je bila NOB boj za boljšo in pravičnejšo družbo, ter da je vsak prevzem oblasti, ki ni z ustavo predpisana pot, po definiciji revolucija. To pomeni, je rekel govornik, da je bila že sama ustanovitev OF revolucionarno dejanje, ki so ga podprle vse skupine vključene v OF. Krščanski socialisti pa so med vojno denimo celo izdajali časopis Narodna revolucija.
»Danes klero-fašistični propagandisti blatijo komandanta Staneta pa tudi Lada Ambrožiča Novljana, druge voditelje OF in voditelje partizanskih enot. O naši borbi za obstanek naroda spletajo prav neverjetne laži, nekatere so prav smešne. Ne moreš verjeti, da med te propagandiste spada tudi kak univerzitetni profesor. Nobenega nasilja ni bilo. V vojni se ovaduhe in izdajalce likvidira, v vseh vojnah je tako, če ne, bi bilo žrtev še več,« je prepričan Turnšek in dodal, da je tudi kraljeva vlada v izgnanstvu, po podpisanem sporazumu Tito - Šubašić, priznala OF kot legitimno začasno oblast. Ob tej priložnosti je citiral člana kraljeve vlade dr. Alojza Kuharja, ki je 11. septembra leta 1944 na londonskem radiu dejal, da »vsi, ki se hočejo boriti za svobodo domovine, in to mora biti danes največji vzor vsakega slovenskega človeka, pojdejo po najkrajši poti v OF, ki je v imenu Jugoslavije in zaveznikov postavljena«.
Tudi poziv kralja Petra ni zalegel
Turnšek je opozoril, da je dan zatem tudi kralj Peter Karađorđević prek radia poslal apel Srbom, Hrvatom in Slovencem, da se združijo in pristopijo k narodno-osvobodilni vojski pod maršalom Titom, a tudi to ni zaleglo. »Vsi pozivi so bili zaman. Domači izdajalci so spet prisegli zvestobo tretjemu reichu na začetku leta 1945. Preden so potem pobegnili skupaj s svojimi gospodarji, so se 4. maja preimenovali v Slovensko narodno vojsko in upali, da bodo preslepili zaveznike. Zavezniki so jih strpali v živinske vagone in poslali nazaj zasluženi kazni naproti. Tu so bili postavljeni pred hitra vojaška sodišča in prejeli so kazen. Ne trdim, da pri tem ni prihajalo tudi do osebnih maščevanj, kar lahko obžalujemo,« je rekel Turnšek in govor sklenil z besedami, da si bo narod sam pisal sodbo.
Spominske slovesnosti se je udeležilo približno 300 ljudi, med njimi tudi častna straža slovenske vojske in številni praporščaki.
Zbrane je nagovorila tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič.
