Računsko sodišče: Napake pri plačah učiteljev

Področje delovne obveznosti učiteljev je popolnoma neurejeno, kar povzroča dodatna plačila.

čet, 21.01.2016, 13:50; spremenjen: 18:25

Ljubljana - Računsko sodišče je po opravljeni reviziji na treh osnovnih šolah potrdilo veliko sivo liso v delovanju šolskega sistema. Ministrstvo za šolstvo več let ni jasno določilo del, ki spadajo v redno delovno obveznost, ki jo morajo opraviti učitelji.

Še več: za delo, ki ga sodišče opredeljuje kot redno, so bili učitelji - brez ustreznih podlag ministrstva - plačani dodatno, in sicer v obliki dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela. Takšna netransparentna praksa državni proračun vsako leto stane devet milijonov evrov.

Predsednik računskega sodišča (RS) Tomaž Vesel je pojasnil, da je bil namen revizije odkriti vzrok za »desetletja« neurejeno področje delovnih obveznosti učiteljev, z revizijo pa želijo ministrstvo za šolstvo prepričati, če ne celo prisiliti, da končno opravi svojo domačo nalogo, ki se je izogiba.

»V delovni obveznosti učiteljev je učna obveznost definirana, v preostalem delu časa, najmanj 21 ur na teden, pa je popolnoma nejasna. Ni jasno, koliko kdo potrebuje za pripravo na pouk, za popravljanje izdelkov, za druge obveznosti in za izvajanje mentorstva,« pravi Vesel. Ta siva lista v osnovnošolskem sistemu ni od včeraj, ugotavlja računsko sodišče, ampak se vleče že desetletja. Revizijo bi lahko opravili na več šolah, a so že pri treh dobili »dokaz«, da takšne razmere vladajo tudi na drugih šolah. Po informacijah RS na tem področju ni bolje niti v srednje- in visokošolskem sistemu.

Neenakopravnost med učitelji

Računsko sodišče ne zanika specifik učiteljskega poklica, ampak si prizadeva, da bi se to nedodelano področje končno uredilo. Zaradi nastalih razmer sta učitelj z zmanjšano in učitelj s povečano učno obveznostjo v neenakopravnem položaju. Oba namreč veže 40-urni polni delovni čas, a mora učitelj z zmanjšano učno obveznostjo opraviti več drugega dela, za kar prejme nižjo plačo.

Z revizijo s tremi mnenji s pridržkom, ki so ga prejele OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Minke Namestnik - Sonje Slovenska Bistrica, je računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo ni pripravilo niti pravil za razporejanje delovnega časa in delovne obveznosti učiteljev, s katerimi bi poenotilo način določanja letne delovne obveznosti učiteljev. Zaradi tega je lahko tudi več kot polovica delovnega časa učiteljev prepuščena presoji ravnatelja. Po ugotovitvah sodišča so ti v »nezavidljivem položaju«, ker nimajo »instrumentarija«, da bi bili menedžerji v šolah, saj so sveti zavodov šol sestavljeni tudi iz vrst zaposlenih - učiteljev, ki imajo zato velik vpliv pri potrjevanju letnega načrta učne dejavnosti, pri imenovanju in razreševanju ravnatelja pa tudi pri določanju njegove delovne uspešnost.

Vzrok za nastale razmere so po Veselovih besedah tudi »močni akterji«, pri čemer pa ni izrecno omenil vplivnega sindikata šolnikov Sviz. O vplivu teh akterjev po njegovem mnenju priča tudi to, da je ministrstvo v preteklosti s sindikatom sklenilo sporazum, ki je celo v nasprotju s predpisi ministrstva.

V sindikatu z revizijo zadovoljni

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pravi, da so »zelo zadovoljni« z nekaterimi ugotovitvami računskega sodišča, upajo pa, da bodo dosežene spremembe, za katere si prizadevajo že 15 let. Med temi je tudi enotna ureditev delovnega časa učiteljev. Glede domnevno prevelikega vpliva učiteljev na naloge ravnateljev pravi, da to ne onemogoča njihovega dela, v ozadju pa da je »izrazito politična bitka«, saj občine - kot ustanoviteljice šol - poskušajo v njih povečati svoj politični vpliv. Toda »ali bo večji vpliv lokalne politike v šolah res prinesel večjo kakovost izobraževanja«, se sprašuje Štrukelj. Ob tem poudarja, da so naše šole na visokem sedmem mestu med državami članicami OECD po učinkovitosti porabljenega denarja.

Računsko sodišče ministrstvu nalaga, da sprejeme ali spremeni predpise pri delu v neenakomernem delovnem času in ustrezno uredi delovne obveznosti osnovnošolskih učiteljev - pa tudi v srednjem, višjem in visokem šolstvu. Za popravljalne ukrepe ima 90 dni časa.

Ministrica Maja Makovec Brenčič je v odzivu že napovedala, da bodo s sodelovanjem s sindikati in ravnatelji v 90 dneh pripravili akcijski načrt, ki naj bi odpravil odkrite plačne anomalije. Ob tem je spomnila, da se revizija nanaša na obdobje med letoma 2012 in 2014, ministrstvo pa da je že ob nastopu mandata začelo iskanje mogočih rešitev.

Prijavi sovražni govor