Dunaj - Avstrijski protestniki proti izkrivljanju zgodovine so trg pred avstrijsko predsedniško palačo pred dnevi obložili s tisoči lističev, na katerih so bila imena žrtev poboja Judov v tretjem rajhu. Kamenje za obtežitev lističev je prišlo tudi iz kamnoloma v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Mauthausen, s to akcijo pa so hoteli mladi iz organizacij, kakršne so skavti, Katoliška mladina, Akcija kritičnih dijakov, judovski študentje Avstrije in druge, podučiti o grozljivi preteklosti svobodnjaško predsedniško kandidatko Barbaro Rosenkranz.
V času nacionalsocializma je bilo umorjenih sto tisoč Avstrijcev in Avstrijk, Barbara Rosenkranz pa še vedno cinično izjavlja, da o tem ve toliko, kolikor se je med letoma 1964 in 1976 naučila v avstrijskih šolah; to v podtonu pomeni, da je bilo, če se je naučila česa premalo, to pač sprejemljivo za vse prave Avstrijce. Mladi Avstrijci jo zdaj podučujejo o grehih svojih staršev in starih staršev na grozljivo prepričljiv način, z imeni tistih, ki jih je ubil Hitlerjev morilski stroj. Pred njim so mnogi Avstrijci mižali na obe očesi, mlade generacije pa očitno nočejo več pritrjevati zmanjševanju pomena nacizma.
Težave tudi z angleščino
Družina Rosenkranz pa bi se morala očitno učiti tudi angleškega jezika. Kandidatkin mož Horst Jakob, ki velja za avtoriteto avstrijske skrajnonacionalistične scene, je namreč izgubil sodni proces, v katerem je člane stranke zelenih obtoževal javnega pozivanja k umoru. Na majici enega od zelenih protestnikov proti nacizmu je bilo leta 2009 poleg naslikanega računalnika v angleščini zapisano Shut down Nazis, Horst Jakob pa je očitno mislil, da to pomeni poziv k ustrelitvi in ne k izklopu, kakor izklopimo računalnik. V obsodbi je celo črno na belem zapisano, da se Rosenkranzova politična skupina očitno zelo zavzema za naciste, proti čemur se namerava mož svobodnjaške predsedniške kandidatke pritožiti.
Medtem pa v Avstriji nove knjige in vroče telefonske linije prebivalcem razlagajo, kako prepoznati neonaciste, če ti nimajo vojaških škornjev in obritih glav. Številka 88, ki jo pogosto razkazujejo, pomeni hitlerjanski pozdrav po obeh začetnicah voditelja tretjega rajha, tudi osmih črkah abecede, razlaga predsedujoči Avstrijskega mauthausenskega odbora Willi Mernyi.
Za mlade skrajne desničarje pa je zelo pomembna tudi glasba: kar 80 odstotkov jih menda prav z njeno pomočjo konča v skrajnih skupinah. Strokovnjaki zdaj svetujejo staršem, vzgojiteljem in delodajalcem, kako naj obravnavajo mlade, ki so se ujeli v neonacistično past. Pomembno je, da jih ne obtožujejo, ampak jih pritegnejo v dialog in jih poskušajo odtegniti od tovrstnih skupin. Ko so prvič kaznovani, je namreč že prepozno.
Obrat v priljubljenosti svobodnjakov?
Tistih, ki mlade skrajneže organizirajo, pa ponavadi tako in tako ne dobijo pred sodišča, se pritožujejo borci proti nacizmu v avstrijski družbi. Pač pa se zdaj na avstrijskem političnem prizorišču postavlja zanimivo vprašanje, ali se po vrsti nenehnih vzponov morda vendarle ne končuje politična sreča prvaka svobodnjaške stranke Heinz-Christiana Stracheja, tudi zaradi predsedniške kandidature Barbare Rosenkranz, ki s svojo podobo germanske matere očitno ne navdušuje. Strachejevemu političnemu talentu je treba priznati, da je bil o njeni kandidaturi že od vsega začetka v dvomih in se je verjetno pustil prepričati izdajatelju časopisa Kronen Zeitung Hansu Dichandu, ki se je zanjo zavzel kljub uporu svojih urednikov, menda prvem v zgodovini časopisa. Toda slab volilni rezultat Barbare Rosenkranz, ki ga napovedujejo ankete javnega mnenja, bo vrgel senco tudi nanj in na njegove načrte za osvojitev Dunaja na oktobrskih deželno-mestnih volitvah.
Zdaj so se sicer avstrijski prepiri glede tega, kdo je nacist in kdo ne, preselili še na evropsko raven. Samostojni evropski poslanec Hans-Peter Martin je evropska poslanca svobodnjakov Andreasa Mölzerja in Franza Obermayra menda provociral s hitlerjanskim pozdravom, kar Martin sicer zanika, a hkrati navaja »verjetnega prihodnjega predsednika evropskega parlamenta« Martina Schulza z izjavo, da je zanj nacist Strache. Prvak svobodnjakov zahteva opravičilo. Njegova volilna baza morda ne bo najbolj navdušena, pri drugih pa je tudi videti, da podoba smejočega se, diskoteke obiskujočega avstrijskega rodoljuba, ki pozna rešitev za vse težave, počasi vendarle začenja bledeti. Pa čeprav bodo zadnjo besedo, seveda, imeli volivci na Dunaju.
Iz petkove tiskane izdaje Dela