Tiskane izdaje
Maribor – Do konca avgusta bo občina obnovila eno bolj dotrajanih cest, odsek med Mestnim parkom in Kalvarijo, ki je med vozniki vrsto let vzbujal precejšnje nelagodje. A težav na cestah v mestu s tem še zdaleč ne bo konec, samo za preplastitev uničenih odsekov bi potrebovali več kot deset milijonov evrov.
»Ceste so primerljive s tistimi po državi. Pred leti smo naredili načrt, koliko potrebujemo, da bi preplastili vse, ki so v slabem stanju. Več kot deset milijonov. Za preplastitev pa je na voljo od 400.000 do 450.000 evrov na leto,« pravi vodja sektorja za komunalo in promet v Uradu za komunalo, promet in prostor MOM Uroš Kosi. V letošnjem proračunu je sicer za upravljanje in tekoče vzdrževanje cest nekaj več kot 4,5 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje pa 1,26 milijona. Da to niti približno ni dovolj, je jasno vsakemu laiku, ki se zapelje po Mariboru, navsezadnje občina zaradi poškodovanih pnevmatik vsako leto prejme od petnajst do dvajset odškodninskih zahtevkov.
Do evropskih sredstev
»Ceste so vzdrževane tako kot povsod po Sloveniji. Slabo,« meni mestni svetnik Županove (Kanglerjeve) liste Milan Mikl, sicer podžupan v času županovanja Franca Kanglerja. Mikl rešitev vidi v namenskem zbiranju denarja. Po njegovem bi bilo treba poleg rednega vzdrževanja zagotoviti še denar za namensko obnovo cest, in sicer od pol do enega milijona evrov: »Županu bomo to zagotovo predlagali.« Povedal je, da so v času Kanglerjevega mandata z zagotavljanjem sredstev za namensko porabo lahko pridobili še evropski denar za obnovo.
Tudi projekt za obnovo Trubarjeve ceste, torej odsek med Mestnim parkom in Kalvarijo, ki bo končan čez dober mesec, je nastal v njihovem času, pravi Mikl. Obnova Trubarjeve je bila razdeljena na tri faze, vredna je 1,4 milijona evrov, od tega je za skoraj 140.000 evrov evropskih sredstev. Obnovljena cesta do dveh priljubljenih gostišč bo širša in osvetljena, za pešce bodo uredili tudi pločnik, ki ga prej ni bilo.
Po besedah Uroša Kosija od večjih investicij letos načrtujejo še ureditev kolesarske povezave med Ljubljansko ulico in Razvanjem oziroma Papeževo cesto v dolžini petsto metrov. Želja je tudi ureditev krožišča na začetku te bodoče kolesarke steze, saj je zdaj le montažno.
Na MOM, ki je odgovorna za 730 kilometrov občinskih in nekategoriziranih cest, so povedali, da so leta 2013 obnovili 6000 kvadratnih metrov cest, lani 16.000, letos pa jih nameravajo 21.000. Številk za dve leti poprej niso posredovali, je pa iz podatkov o višini porabljenega denarja razvidno, da je poraba v mandatu župana Fištravca, torej po letu 2013, ostala na podobni ravni kot v Kanglerjevem času.
Kolesarji še niso zadovoljni
Tudi nad urejenostjo kolesarskih stez mesto ne more biti preveč ponosno, čeprav se je zadnja leta na tem področju vendarle začelo premikati. »V zadnjih petih letih smo za urejenost stez namenili približno 500.000 evrov, s tem je bilo narejenih 25 kilometrov novih. V letošnjem proračunu je za kolesarske steze namenjenih 240.000 evrov,« so sporočili z MOM.
»Šepamo na področju tekočega vzdrževanja. Že več mesecev na prehodih za pešce, ki so tudi prehodi za kolesarje, opažam nevarne luknje. Predvidevam, da se odzivajo samo na klice jeznih občanov,« s stanjem kolesarskih stez ni preveč zadovoljen mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev ter predsednik Mariborske kolesarske mreže Josip Rotar.
V Mariboru je sicer skoraj 97 kilometrov kolesarskih stez, od samostojnih pa do tistih, ki so jih zarisali kar po pločnikih, zlasti te pa med pešci in kolesarji povzročajo konflikte. A na MOM pojasnjujejo, da kjer je le mogoče, kolesarski pas speljejo po vozišču, po pločniku pa le, če je na njem dovolj prostora. Kot tretja možnost se v zadnjem času pojavlja še sistem sharrow, kjer si kolesarji in avtomobilisti enakovredno delijo vozni pas.
»Nismo najbolj zadovoljni, a razumemo, da se je v Mariboru šele začel preboj kolesarjenja, in ljudem, ki so bili dolga desetletja vzgajani v 'pločniške kolesarje', je bilo treba nekako pokazati, da je na pločniku varno. Ne gre pa to povsod,« poudarja Rotar. »Želimo si, da bi kolesarji več prostora vzeli avtomobilistom, ne pa pešcem na pločnikih. Razumemo, da je to vmesna faza, ki pa ne bi smela biti vsesplošni razvojni trend. Pogled je še vedno prilagojen temu, da se vsi udobno vozijo z avtomobilom, pri kolesarjenju pa gre bolj za trendovsko-šminkerske popravke.«
