Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

UKC Ljubljana: čakajoč na revmatologa leto ali še več

Na revmatologiji ne morejo upoštevati čakalnih dob po pravilniku, za prednostne bolnike pa ni prostora.

tor, 19.04.2011, 09:00
Prav v dneh, ko smo se pogovarjali o težavah revmatologije in se pri generalnem direktorju Simonu Vrhuncu zanimali, kaj je z dodatno administratorko, je direktor dodatno administratorko odobril, tako da bo najbrž kmalu začela delovati tudi prednostna revmatološka ambulanta. »Celotna interna klinika je dobila manj obsežen program dela kakor leta 2010, kljub temu da smo lani zdravili 1300 bolnikov (šest odstotkov) več, kot je bilo načrtovano. Zaradi staranja prebivalstva se potrebe po obravnavi v internističnih strokah vsako leto povečujejo, zato je nesprejemljivo, da se sredstva zanje krčijo,« pravi dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike.

Ljubljana – Na kliničnem oddelku za revmatologijo v UKC Ljubljana imajo že nekaj let vse urejeno tako, kot zahteva minister za zdravje Dorjan Marušič v pravilniku o čakalnih dobah, ki sicer velja od januarja. Imajo elektronsko čakalno knjigo, bolnike naročajo v ambulanto na 30 oziroma na 15 minut, pisno jih obveščajo, kdaj imajo pregled, in jih prosijo, naj sporočijo, če jih ne bo. A kaže, da vse to ne vpliva odločilno na dolžino čakalnih dob. Na prvi revmatološki pregled je treba namreč čakati več kot leto dni. Če bodo uzakonjene kazni, bodo na revmatologiji in v UKC zaradi predolgih čakalnih dob oglobljeni.

Kje škripa? Zaradi revmatoloških bolezni bolniki večinoma niso življenjsko ogroženi, a je takojšnje zdravljenje vendarle nujno. »Bolnikom z vnetjem sklepov (revmatoidni artritis) največkrat lahko uspešno pomagamo, če se zdravljenje začne od dva do štiri tedne po začetku bolezni, nato pa sta potrebna še vsaj dva kontrolna pregleda na mesec dni. Ob takšnem zdravljenju bo bolnik lahko kmalu normalno delal, ne bo imel zveriženih prstov, ne bo mu treba zamenjati kolka ali kolena, manj bo v zdravilišču. Če ta čas zamudimo, bo veliko na bolniški, v desetih letih se jih bo polovica morala invalidsko upokojiti, potrebovali bodo operacijo,« pojasni prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC.

Preveč »hitrih« napotnic

A dejstvo je, da številnim bolnikom ne morejo zagotoviti pravočasne obravnave. Zdaj jih na prvi ali kontrolni pregled čaka 1800, še 220 pa je bolnikov, ki jih sploh ne morejo vpisati v čakalni seznam. Ko sogovornik vtipka pred nami v elektronsko čakalno knjigo ime fiktivnega novega bolnika, se kot datum za pregled izpiše 19. maj 2012. Podobno, torej za prihodnje leto, bi se izpisal tudi pregled pri drugih revmatologih, pove. Čakalna doba je za vsakega bolnika, ki bi prišel danes z napotnico na novo ali potrebuje kontrolni pregled, daljša, kot dopušča pravilnik o čakalnih dobah.

Kar 220 bolnikov je po novem letu prineslo napotnice z oznako »hitro«. »Hitre« napotnice je prinesel novi pravilnik o čakalnih dobah, ki je začel veljati januarja. Takšni bolniki morajo biti po omenjenem pravilniku na vrsti prednostno, v treh mesecih. Vendar v čakalno knjigo sploh še niso vpisani, saj elektronska knjiga po besedah sogovornika takšnega vnosa ne omogoča. Vsa mesta v njej so namreč zasedena že leto dni vnaprej. Potrebovali bi dodatno ambulantno delo zdravnikov. A kdo ga bo opravljal?

Zdravniki izčrpani

V celotni državi je le 20 specialistov revmatologov, od tega deset v UKC, medtem ko imajo v drugih evropskih državah od pet- do sedemkrat več specialistov revmatologije. »Revmatologi smo izčrpani od dolgoletnega čezmernega dela. Dolgoročne rešitve imamo, a rešitev za 220 bolnikov, ki jih je treba prednostno obravnavati, potrebujemo takoj. Zato smo predlagali, da bi naše zdravnike za pol leta oprostili dežuranja na internistični prvi pomoči v UKC, saj bi tako lahko več delali v revmatološki ambulanti,« je svoj predlog vodstvu interne klinike predstavil sogovornik. Drugod na interni kliniki, katere del je revmatologija, ni tako dolgih čakalnih dob, zato bi lahko zdravniki s tistih področij več dežurali, meni. »Naši bolniki so diskriminirani. Če dobi bolnik neko drugo internistično bolezen, čaka tri tedne, če revmatološko, pa več kot leto dni,« opozarja.

V iskanju rešitve

Strokovni direktor interne klinike dr. Zlatko Fras je povedal, da je strokovni kolegij klinike od januarja že nekajkrat obravnaval problematiko. Predstojniki vseh oddelkov so odločili, da revmatologov ne morejo izvzeti iz dežuranja na internistični prvi pomoči (IPP), ker bi potem po načelu domin hoteli biti izvzeti tudi drugi zdravniki. Delo v tem dežurstvu je zelo naporno, čakalne dobe pa so tudi ponekod drugod na interni kliniki dolge več kot šest mesecev. Ker dodatnih revmatologov ni, je po besedah dr. Frasa rešitev v novih zaposlitvah sobnih zdravnikov (ki niso specialisti revmatologije), ki bi razbremenili revmatologe, da bi ti lahko dodatno delali v ambulantah. A je vendarle tako, »da je za čakalne dobe odgovoren predstojnik vsakega oddelka«, je poudaril Fras.

Po Tomšičevem mnenju sobni zdravniki ne bi bistveno pripomogli k rešitvi problema. S kolegi revmatologi se je zato dogovoril, da bodo kljub vsemu nekaj mesecev delali tudi ob popoldnevih, a se je znova zapletlo. »Uprle so se administratorke, brez katerih ne moremo delati. Administratorka sprejme bolnika, izpiše izvid, obračuna storitev, pripravi napotnice za laboratorij. Zato sem vodstvu predlagal, da bi za sedem mesecev polovično zaposlili dodatno administratorko, a generalni direktor tega ni odobril. Predlagal sem, da bi ministrstvo, zdravnike in bolnike obvestili, da ne moremo upoštevati napotnic 'hitro', in da družinski zdravniki teh vrst napotnic ne bi več pisali,« je povedal sogovornik. Bolnike, ki se jim stanje nepričakovano poslabša in kličejo zdravnika na pomoč, naroči Tomšič ne glede na čakalno knjigo, in sicer pred začetkom delovnega dne (ob sedmih zjutraj) ali po njegovem izteku. Za takšno delo kot tudi za predolge čakalne dobe bi morala zdravnik in tudi UKC po predlaganem zakonu o pacientovih pravicah plačati državi globo.

Celotni kliniki manj denarja

Kljub enoletnim čakalnim dobam pa je dobil dr. Matija Tomšič v podpis dokument z naslovom Rebalans programa za leto 2011, v katerem piše, da ima revmatologija letos manj programa (dva oziroma osem odstotkov) kot lani. Za letos je načrtovanih 167 primerov manj bolnišničnega zdravljenja in 612 ambulantnih pregledov manj, kot so jih izvedli lani. Kako naj torej z manj denarja skrajšajo čakalno dobo?

»Celotna interna klinika je dobila manj obsežen program dela kakor leta 2010, kljub temu da smo lani zdravili 1300 bolnikov (šest odstotkov) več, kot je bilo načrtovano. Zaradi staranja prebivalstva se potrebe po obravnavi v internističnih strokah vsako leto povečujejo, zato je nesprejemljivo, da se sredstva zanje zmanjšujejo,« pravi dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike.

UKC je dobil manj denarja zato, ker je moral odstotek hospitalnega zdravljenja prenesti v ambulantno zdravljenje, so pojasnili iz pisarne generalnega direktorja Simona Vrhunca. Interna klinika je zahtevala obširnejši program, vendar bi ga lahko dobila le, če bi druge klinike zmanjšale svoje programe, kar pa je seveda težko. Zato si bo UKC prizadeval, da bi zdravstvena blagajna priznala več programa za UKC.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
gemini

Kapo dol, Matiji Tomšiču! Ta človek ima res jajca in predvsem vizijo! In v obupnih razmerah še vedno ne obupa! V nasprotju z mnogimi ostalimi, ki zgolj bluzijo in se delajo, da delajo! Tudi Zlatko je prava siva miška, brez vizije in nima jajc, da bi presekal gordijski vozel. Zakaj bi drugi tudi hoteli popust pri dežurstvu?! Se jih enostavno administrativno utiša, tako kot mnoge druge, npr. Tomšiča pred leti in meseci! Ugotovi se prag za popust pri dežurstvih in ta je npr. pri čakalnih dobah, ki so daljše od 12 mesecev. Pika! Amen! Ko se naročanje vrne v okvir 12 mesecev, se ukine popust pri dežurstvu. Ali je to tako težko? Za Zlatka itak, da je vse težko, rekel bi celo, pretežko! ZSMS jevci so po zgledu svojih političnih atekov in mamic vedno znali za vsako nedelo najti 100 in več argumentov! Itak pa ljudje Tomšičevega kova "sistemcem" nikoli niso bili po godu, ker mislijo s svoji glavo, se res žrtvujejo (beri, nimajo masla na glavi), imajo vizijo in jo tudi uresničujejo, vsem preprekam navkljub.

19. april 2011, ob 10:34:06
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej