Tiskane izdaje
Ljubljana – Aplikacija Supervizor je drugič po odmevnem razkritju o zaslužkarjih, zaradi katerega jo pozna skoraj vsakdo, nehala delovati. Že aprila naj bi jo začasno ugasnili na zahtevo informacijske pooblaščenke, ki je tako zahtevo zanikala. Podobno naj bi bilo tudi tokrat.
Po neuradnih, a zanesljivih informacijah je Supervizor ugasnil njegov avtor Primož Bratanič; aplikacija je do zdaj gostovala na njegovem zasebnem strežniku. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik sicer pravi, da tako gostovanje ni nenavadno, vendar mora temeljiti na urejenih pogodbenih odnosih. O informaciji, da je Supervizor ugasnil na njeno zahtevo, pa pravi: »To ni povezano z našo odločbo.«
Iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so sicer sporočili, da Supervizor ne deluje zaradi prenosa na drug strežnik. »Delovati bo začel v najkrajšem možnem času,« pravi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in pojasnjuje: »Podatki aplikacije Supervizor in celotna aplikacija so bili pred selitvijo na strežniku zunaj komisije. Komisija namreč nima dovolj zmogljive infrastrukture za delovanje aplikacije, zato je storitev gostovala pri ponudniku, ki te kapacitete ima. Ponudnik skladno z dogovorom tudi zagotavlja primerno varnost podatkov. V zadnjih tednih je komisija začela dogovore za prenos aplikacije na strežnike ministrstva za javno upravo. Postopek prenosa poteka, vendar še ni končan.«
Supervizor je aplikacija, s katero državljani lahko spremljajo pretok javnega denarja na zasebne račune oziroma na račune podjetij. Komisija za preprečevanje korupcije jo je razvila zaradi prizadevanj za transparentnost porabe javnih sredstev.
Aplikacija je okrnjeno delovala že prejšnji teden. V uradu Informacijske pooblaščenke so KPK z inšpekcijsko odločbo naložili zavarovanje osebnih podatkov iz aplikacije, zato »prek spletnih iskalnikov (na primer Google) ne bodo dostopni podatki o družbenikih, zastopnikih, ustanoviteljih zgolj z navedbo imena in priimka«. V odgovor na njihovo odločbo se je nato v Supervizorju v rubriki s podatki o ustanoviteljih in družbenikih podjetja namesto imena in priimka posameznika pojavil zapis: »Podatek odstranjen na zahtevo IP.« Informacijska pooblaščenka je nato pisala Borisu Štefanecu in ga prosila, naj, da bi se izognili nejasnostim, navedeno spremembo takoj odpravili.
To se ni zgodilo. Namesto tega je Supervizor ugasnil.
Supervizor potrebuje filtre zaradi Googlovih pajkov
Komisiji za preprečevanje korupcije zaradi odločbe informacijske pooblaščenke ne bi bilo treba brisati podatkov v Supervizorju.
»Problematičen je bil način iskanja prek spletnih iskalnikov,« poudarja Mojca Prelesnik. »Gre za podatke, ki so sicer javno dostopni, vendar le pod določenimi pogoji.«
Postopek inšpekcijskega nadzora so v uradu informacijske pooblaščenke začeli, ker so prejeli več opozoril in prijav posameznikov, ki se z načinom iskanja niso strinjali.
Odločba se po besedah Mojce Prelesnik tako ne nanaša na prepoved objave osebnih podatkov zakonitih zastopnikov, članov nadzornih odborov, družbenikov ali ustanoviteljev poslovnih subjektov v aplikaciji Supervizor, kot jo nekateri razumejo, ampak na način iskanja.
»Tudi Ajpes kot upravljavec te zbirke osebnih podatkov omogoča iskanje na način, ki ga zakon izrecno določa in dopušča.«
Iskanje po sodnem registru
Zaplet okoli okrnjenega delovanja in začasnega mrka Supervizorja je pravzaprav povezan z novelo zakona o sodnih registrih, ki bo začela veljati konec meseca. Sodni register je javna knjiga, vendar pa mora način iskanja potekati v skladu z zakonom.
Doslej je veljalo, da se je po poslovnih subjektih, torej podjetjih, iskalo tako, da je iskalec vpisal ime podjetja in ob tem prejel tudi podatke o njegovih družbenikih.
Z novelo so sprva želeli, da bi bilo iskanje omogočeno tudi po imenu in priimku fizičnih oseb in da bi ob tem dobili še podatke, s kom je iskana oseba povezana. V uradu informacijske pooblaščenke pa so dosegli, da iskanje po imenu in priimku ne zadošča, ampak da je treba poznati vsaj še emšo, davčno številko ali domači naslov.
Drugi so ukrepali že sami
»Ni težava v Supervizorju,« pravi Mojca Prelesnik. »Problem je, ker vsi tisti, ki podatke iščejo prek Googla, dobijo tudi vse informacije, ki jih ponuja Supervizor.«
Ta je tako potreboval ustrezne filtre zaradi Googlovih pajkov, ki indeksirajo objavljene podatke. »KPK je s tem, ko je spletnim iskalnikom [npr. Google] omogočila iskanje po imenu in priimku zakonitih zastopnikov, članov nadzornih organov, družbenikov ali ustanoviteljev, njihove osebne podatke neustrezno zavarovala.«
Po njenih besedah bi morala KPK pri osebnih podatkih iz sodnega registra, ki jih je pridobila od Ajpesa in prenesla v aplikacijo Supervizor, poskrbeti za enak režim varovanja in razkrivanja podatkov, kot je to mogoče prek spletnega iskalnika Ajpes.
»Tam ni omogočeno iskanje zakonitih zastopnikov, članov nadzornega organa, družbenikov ali ustanoviteljev pravnih subjektov tako, da bi v iskalnik vpisali le njihovo ime in priimek ter nato kot rezultat iskanja izvedeli, v katerem pravnem subjektu so zakoniti zastopniki, člani nadzornega organa, družbeniki ali ustanovitelji. V drugih državnih institucijah so filtre že sami namestili, v KPK pa ne, zato smo izdali odločbo,« dodaja Mojca Prelesnik.
Zapletena razmerja
Da so razmerja med informacijsko pooblaščenko, KPK in zasebnikom, ki je postavil Supervizor, milo rečeno nenavadna, je nakazal že prejšnji mrk Supervizorja, ki se je zgodil na velikonočni petek. Že takrat se je govorilo, da naj bi ga »zakuhala« informacijska pooblaščenka, ki je zahtevala umik določenih podatkov.
KPK naj bi tedaj ugasnila aplikacijo Supervizor, ker naj bi ministrstvo za finance s KPK prekinilo pogodbo o izmenjavi podatkov o plačilnih transakcijah.
A na finančnem ministrstvu so takrat zatrdili, da za ugasnitev Supervizorja ni bilo nobene podlage, Mojca Prelesnik pa je poudarila, da se je KPK sama odločila, da ugasne aplikacijo, saj tega ni nihče zahteval. Boris Štefanec pa je tedaj mrk pojasnil z besedami, da je šlo za tehnične težave.
Zdaj je aplikacija znova mrknila in spet naj bi se to zgodilo na zahtevo informacijske pooblaščenke oziroma zaradi njene odločbe, s katero so KPK naložili zavarovanje osebnih podatkov iz aplikacije.
Prejšnji teden se je v odgovor na odločbo v Supervizorju v rubriki s podatki o ustanoviteljih in družbenikih podjetja namesto imena in priimka posameznika pojavil zapis: »Podatek odstranjen na zahtevo IP.«
Mojca Prelesnik se je na ta zapis odzvala s pismom Borisu Štefanecu. V njem je pojasnila, da tega ne zahteva in ga obenem prosila, da v izogib nejasnostim navedeno spremembo nemudoma odpravi. Kot rečeno, se to ni zgodilo, namesto tega je Supervizor ugasnil.
Po neuradnih podatkih naj bi se zaplet oziroma mrk aplikacije zgodila tudi zato, ker pravna podlaga Supervizorja pravzaprav ni sistemsko urejena. Aplikacija, ki jo je Primož Bratanič razvil v mandatu prejšnjega senata KPK in v mandatu prejšnje informacijske pooblaščenke, naj bi temeljila na ustnih dogovorih.
Tudi v zdajšnji sestavi senata se zdi, da je aplikacija predvsem domena predsednika Borisa Štefaneca. Senat KPK o tem, da se podatke o fizičnih osebah iz Supervizorja predstavi javnosti, denimo, ni glasoval. To je bila takrat odločitev predsednika, podprta s stališči strokovnih sodelavcev.
