Nič ne kaže na ukinitev nacionalnega preverjanja znanja

Večino strank moti, da so cilji izvajanja tako obsežnega in organizacijsko zahtevnega preverjanja premalo natančno določeni.
Objavljeno
12. maj 2018 08.00
Posodobljeno
14. maj 2018 22.35
V večini strank so naklonjeni ohranitvi NPZ, vendar bi preverjanja spremenili tako, da bi ta bila manj obremenjujoča za otroke, učitelje in starše. FOTO: Tomi Lombar
Ljubljana – Šesto- in devetošolci so po slovenščini in matematiki ta teden opravili še nacionalno preverjanje znanja (NPZ) iz tujega jezika oziroma tretjega predmeta. Nad nacionalnim preverjanjem znanja so razočarani vsi udeleženci, od ravnateljev in učiteljev do otrok in staršev. Kljub temu ukinitev ni verjetna.

Stranke, ki se potegujejo za vstop v državni zbor, smo vprašali o nekaterih vidikih enega temeljnih gradnikov naše družbe in konkurenčne prednosti pred primerljivimi državami – šolstvu. Eden od zloglasnejših, ob katerega se spotikajo vsi vpleteni, je gotovo nacionalno preverjanje znanja.

Osnovnošolci nacionalno preverjanje znanja opravljajo v šestem in devetem razredu. V bližnji preteklosti se je zatikalo na vseh stopnjah izvedbe NPZ – od neresnosti učencev pri njihovem izpolnjevanju, hrambe testov, vnašanja ocen v elektronski sistem in njegovega sesuvanja, plačila učiteljev za njihovo popravljanje, pomislekov učiteljev o njihovi uporabni vrednosti do pogosto slabih rezultatih, ki so jih otroci dosegali. Še bolj kot vse našteto večino moti, da so cilji izvajanja tako obsežnega in organizacijsko zahtevnega preverjanja premalo natančno določeni.

image
Infografika Delo


Aprila so jih prvič – za zdaj le poskusno – na 110 šolah pisali tudi tretješolci, ki so se preizkusili v znanju maternega jezika in matematike. Novost je uvedla odhajajoča Cerarjeva vlada, ki je nameravala povečati vpliv NPZ na nadaljnje izobraževanje oziroma na vpis devetošolcev na srednjo šolo, vendar je za spremembo zakonodaje zmanjkalo časa.

Odskočna deska

Kakšne spremembe nacionalnega sistema preverjanja so v prihodnjem mandatu potrebne, če sploh, oziroma ali bi NPZ preprosto ukinili, smo vprašali deseterico strank. Te so bile v svojih stališčih precej skope, le ena od njih bi ga ukinila, še ena stranka pa je zapisala, da sedanja izvedba ne prinaša želenih učinkov. Druge stranke so naklonjene preverjanju, saj menijo, da potrebujemo podatke za primerjanje znanja slovenskih osnovnošolcev. Izvajanju so najbolj naklonjeni v SMC, v kateri so v iztekajočem se mandatu pripravili spremembe modela preverjanj. Kot so zapisali, so NPZ dodatno osmislili na način, da ta spremlja napredek učencev že od prve triade, torej od tretjega razreda.

Tovrstna preverjanja bi bilo smiselno ohraniti le na koncu osnovne šole, so prepričani v Slovenski ljudski stranki, v tretjem razredu jih ne bi izvajali, v šestem bi jih ukinili. V zaključnem razredu bi oceno preverjanja upoštevali pri predmetih. Hkrati bi moralo to biti najpomembnejše merilo pri omejitvi vpisa v srednje šole: »Če bi dva učenca imela enak rezultat, bi se dodatne točke dobile s spričevalom in dodatnimi dejavnostmi,« navajajo svoje namere.

Prevelike razlike po državi

Tudi v Levici so prepričani, da NPZ ne dosega svojega namena, vendar ga ne bi ukinili, saj menijo, da vprašanje zahteva široko razpravo stroke in javnosti. Kot razlagajo, bi morala nacionalna preverjanja ugotavljati predvsem razlike med znanjem učencev in jih odpravljati, a žal to ni tako. V državi so razlike med regijami in šolami prevelike, da bi lahko govorili o enakih možnostih otrok. Vzhodne regije dosegajo precej nižje povprečne vrednosti točk kot zahodne regije, pravijo v stranki in se sklicujejo na nekatere analize.

Da šola in preverjanja še vedno ohranjata razlike med učenci, ki prihajajo iz različnih (socialnih) okolij, namesto da bi jih izničevali, so že večkrat opozorili v zvezi aktivov svetov staršev. V preostalih strankah so naklonjeni ohranitvi NPZ, vendar bi preverjanja spremenili tako, da bi ta manj obremenjevala vse udeležence. Poleg tega bi se bolj posvetili interpretaciji rezultatov in jim prilagodili učni proces, s čimer bi intenzivneje odpravljali primanjkljaje v znanju.