Ljubljana - Vlada je sprejela izhodno strategijo Slovenije za obdobje 2010-2013, in sicer »z ukrepi, ki so bistveni za to, da Slovenija konec tega leta pride iz recesije kot zmagovalka. Smo ena prvih držav, ki je na ravni vlade sprejela takšno strategijo. Z njo gremo v državni zbor - v razpravo o tem, ali so ukrepi in strategija za stabilizacijo javnih financ, okrepitev konkurenčnosti gospodarstva in okrepitev socialne povezanosti ustrezni ali pa je treba še kaj dopolniti in spremeniti,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor.
Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, ki je zadnjih šestdeset dni usklajeval strategijo, je povedal, da strategija vsebuje ukrepe ekonomske politike, strukturne ukrepe in institucionalne prilagoditve, njen cilj pa sta vzdržna gospodarska rast in uravnotežen razvoj.
»Pogoj za vse našteto je konsolidacija javnih financ. Fiskalno pravilo pomeni, da lahko integralna sredstva državnega proračuna v prihodnjih štirih letih znašajo približno devet milijard evrov. S takšnim pravilom se javnofinančni primanjkljaj po standardih ESA zniža s 5,7 odstotka BDP v letošnjem letu na 1,6 odstotka BDP v letu 2013. Dolg širšega sektorja države pa se stabilizira - danes je pri 39 odstotkih BDP - pri približno 42 odstotkih BDP.«
Kakor je pojasnil Mitja Gaspari, bi ta dolg lahko v prihodnje z dodatnimi ukrepi še zmanjšali pod 40 odstotkov bruto domačega proizvoda, in sicer s prodajo državnega premoženja v znesku najmanj dveh odstotkov BDP (po naših izračunih je to najmanj dobrih 700 milijonov evrov, op. p.).
»Kateri konkretni projekti bodo prišli v poštev, je stvar odločitev, ki bodo sprejete ob dokončni potrditvi zakona o agenciji za upravljanje javnega premoženja. V tem primeru ne bomo govorili o nacionalnih interesih, ampak o ekonomskih interesih te države, ki so edini utemeljeni,« je povedal minister.
Za fiskalno konsolidacijo bi morali javnofinančni primanjkljaj znižati za 1,2 milijarde evrov oziroma za približno 400 milijonov evrov na leto. Za to bi morali po Gasparijevih besedah sprejeti ukrepe s soglasjem socialnih partnerjev, zlasti bi bilo treba znižati stroške v javnem sektorju. Število zaposlenih v tem sektorju naj bi se znižalo za en odstotek (1600 zaposlenih) na leto, predvideni tudi ukrepi pri plačah in drugih prejemkih (do leta 2011), optimizacija procesov in poenostavitev postopkov za izboljšanje dela javne uprave.
Tri osnovne razvojne prioritete
Vlada je sprejela tri osnovne razvoje prioritete za obdobje 2010-2013; spomladi bodo definirane v programu državnih razvojnih prioritet in investicij, ki bo zamenjal zdajšnjo resolucijo o državnih razvojnih programih (sprejela jo je prejšnja vlada). Vlada pripravlja tudi razvojne dokumentie, zato bo ta program prilagojen izhodni strategiji, je napovedal Gaspari. Trije sklopi prednostnih nalog obsegajo podjetništvo in znanje za razvoj, varno prožnost in socialno kohezivnost ter razvojno, energetsko in prometno infrastrukturo za stabilno okoljsko ravnotežje.
Delež izdatkov za podjetništvo in konkurenčnost naj bi se do leta 2013 z 0,8 odstotka BDP (v letu 2008) povečal na približno en odstotek, izdatki za visoko šolstvo, znanost in informacijsko družbo z 1,3 odstotka na dva odstotka BDP, izdatki za trg dela (kot del varne prožnosti) z 0,5 odstotka BDP na odstotek, izdatki za socialno in zdravstveno varstvo naj bi ostali pri približno 6,8 odstotka BDP, vendar naj bi bili bolj racionalno porabljeni. Delež sredstev za prometno infrastrukturo se bo predvidoma povečal z 1,7 na dva odstotka BDP, je navedel Gaspari. »Vsi prioritetni programi (razen socialnih) naj bi znašali 21 odstotkov državnega proračuna ali približno šest odstotkov BDP, skupaj s socialnimi programi pa jih je blizu 45 odstotkov proračuna. Zato bodo drugi programi v državnem proračunu stagnirali ali pa bo njihova rast negativna. Vlada se je odločila, da bo sredstva iz evropskih skladov prednostno usmerjala v tri prioritetna področja.«
Nova jamstvena shema
S koordinacijo finančnih ukrepov je predvidenih približno 1,2 milijarde evrov kreditov banke SID in 155 milijonov evrov kreditnih aranžmajev skladov in razvojnih agencij, »pri čemer naj bi se administracija prilagajala uporabnikom, in ne nasprotno«. V načrtu je poenostavitev obstoječe in uvedba posebne nove jamstvene sheme za podjetja, pri katerih bo država z jamstvi prevzela polovico tveganja. Sredstva za to so bila predvidena že z zakonom konec leta 2008.
»Glede sanacije slabih naložb bank je vlada sprejela stališče, da ukrepi trenutno niso potrebni, so pa nujna zelo jasna izhodišča za ukrepe, če bi jih kdaj potrebovali. Osnovni koncept ni zaščita lastnikov, ampak zaščita ustanov in njihovega portfelja. Najprej se bodo uporabljale rezervacije in oslabitve v bankah samih, v breme njihovega kapitala, in šele če bo denarja zmanjkalo, bo država vstopila v take banke. A le pod pogojem, da izgubijo pravico do lastništva in upravljanja tisti lastniki, ki so banko pripeljali v takšen položaj, da je bila potrebna intervencija. To so za zdaj le merila, ne pa začetek kakšnega postopka, ki predvsem po mnenju Banke Slovenije ni potreben,« je sklenil Gaspari.
Iz petkove tiskane izdaje Dela