Ulov je treba posneti

Vas zanima, kako velike ribe plavajo po slovenskem morju? Z odgovorom bo konec tedna postreglo ribiško državno prvenstvo.

Objavljeno
17. oktober 2017 20.09
tuna fever 250817 Rogoznica, 25.08.2017 - Odrzano ribolovno natjecanje Tuna Fever Rogoznica 2017
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Izola − Kako velike ribe plavajo v slovenskem morju, bodo ta konec tedna preverili najboljši slovenski športni ribiči na prvem državnem prvenstvu v ulovu velikih rib. Za izvedbo tridnevnega dogodka je zadolženo ribiško društvo ­Skuša Lucija.

Na območju celotnega slovenskega morja (213 kvadratnih kilometrov) se bo jutri začel ne povsem vsakdanji dogodek. Naši najboljši športni ribiči bodo preverili, kako velike ribe lahko ujamejo na natančno opredeljenem morskem akvatoriju. Tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi tuji čolni, vendar mora biti na njih glavni ribič Slovenec, kajti prvo državno prvenstvo je namenjeno izključno slovenskim tekmovalcem.

Prva nagrada je vstopnica za svetovno prvenstvo v Big Gamu, ki bo prihodnje leto v Franciji (Sredozemsko morje). Čeprav ima Slovenija po oceni predsednika zveze za športni ribolov (in društva) Egona Breclja kakih 50 posadk športnih ribičev, ki se (predvsem na območju hrvaškega morja) preizkušajo v ulovu velikih rib, se bo tokratnega prvenstva predvidoma udeležilo od deset do 15 posadk, od tega kakšnih pet favoriziranih. V vsakem čolnu so lahko največ štirje ribiči.


Tako spuščajo tuno z vrvice. Foto: Božidar Vukičević/CROPIX

Trnki razpadejo v mesecu dni

Uradno bodo lovili predvsem lice, palamide in lampuge, če pa bodo ulovili tudi mečarice ali tune, jih bodo morali takoj po meritvi izpustiti. Zato bodo lovili s posebnimi razgradljivimi trnki, ki najkasneje v enem mesecu razpadejo in ne ostanejo več v ribah. Pravila natančno določajo, kako dokazati ulov: zadnje minute ulova morajo posneti s kamero ali telefonom, v neprekinjenem posnetku morajo biti zabeležene koordinate mesta ulova, čas, obraz ribiča, ki mora imeti na sebi posebno označeno zapestnico, številko na palici ... Do ribe v vodi morajo spustiti poseben meter in na ribjem boku izmeriti dolžino ter posneti njen izpust.

Športni ribiči utrujajo velike ribe tudi po uro in več, zato je dovolj časa, da lahko do čolna, ki javi, da ima »ribo na palici«, pripluje eden od dveh sodnikov. Palamide, lampuge in lice morajo tehtati najmanj tri kilograme, vsak kilogram prinese 11 točk. Velika riba (denimo tun) mora meriti najmanj 120 centimetrov, potem ne glede na velikost prinese 245 točk, mečarica pa mora biti dolga najmanj 100 centimetrov, vsaka prinese 319 točk. Seveda se lahko primeri, da ujamejo morskega psa (modrulja ali morsko lisico), vendar ga morajo takoj izpustiti in ne prinese točk.


Hrvaška in Italija imata kvoto za izlov tunov za športni ribolov, Slovenija ne. Foto: arhiv Bojana Cestarja

»Pred nekaj tedni so priredili državno prvenstvo tudi v Poreču, kamor je prišlo 64 posadk in kar 18 posadk je nalovilo več kot 20 tunov. Hrvati lahko izlovijo tune in jih prinesejo na kopno, ker imajo kvote, ki dovoljujejo izlov tudi za športne namene. Kotizacija za udeležbo na prvenstvu je znašala 600 evrov, v Izoli je prijavnina polovico nižja [300 evrov],« je pojasnil Brecelj in se vprašal, zakaj Slovenija ne bi smela vsaj za športni ribolov dobiti določene manjše kvote tunov. Tune namreč lahko lovijo tako v hrvaškem kot italijanskem morju. Tuni vsak konec poletja ali v začetku jeseni priplavajo tudi v najsevernejši del Jadrana, kjer je bil tunolov med slovenskimi ribiči del bogate ribiške tradicije. O tem priča tudi Ribiški muzej tržaškega primorja v Križu, ki pripoveduje o več kot 400-letnem tunolovu na slovenski način.

Seveda priplavajo k nam le tuni, ki se izognejo pastem na dolgi poti iz Sredozemlja ob hrvaški obali proti severu. Nemalokrat so to zelo veliki primerki. Slovenski ribiči vedo, da v našem morju ni malo tunov, ki merijo več kot 1,7 metra in tehtajo več kot 80 ­kilogramov.

Spekli bodo hrvaškega tuna

Organizatorji prve državne ribolovne tekme bodo v soboto zvečer v Izoli pred hotelom Marina pripravili tudi razglasitev rezultatov. Spekli bodo večjega tuna, za 200 ali 300 porcij, vsaki porciji dodali kozarec vina in tako pogostili meščane. »Tuna bomo z vsemi dovoljenji in papirji kupili pri Hrvatih in ga pripeljali na sklepno prireditev, saj lastnega tuna ne smemo uloviti,« je povedal Egon Brecelj, ki ni hotel izdati cene takšne ribe. Slovenskim ribičem se zdi kljub vsemu malce ponižujoče, da morajo državni prvaki pogostiti domačine s tujo ribo.