Gregorja Golobiča poskušajo »ubijati na obroke«, je namen opozicije ob sklicu izredne seje o posojilih Ultri ocenila vodja poslanskega kluba Zares Cveta Zalokar Oražem. Golobič je opoziciji pri »ubijanju« včeraj celo pomagal, ko je ponavljal, kako je Ultra brez reprogramiranj vračala posojila, čeprav mu je Andrej Vizjak bral utemeljitve iz dokumentov NLB zanje. Z večernim priznanjem pred novinarji, da je bil netočen, ker za reprograme ni vedel, si je minister reševal kožo, vtisa pa ni popravil. Vizjak ga je spravil v težave z dokumenti, ki jih mediji in poslanci praviloma nimajo; s še eno od zaupnosti, ki je spet »ušla«.
Afera Ultra je, če lahko popravimo Oražmovo, podobna samomoru vladne koalicije na obroke. Draška Veselinoviča, ki je bil sicer izvoljen za poslanca LDS, je za direktorja NLB imenovala vlada in ona ga je tudi razrešila - ob reprogramiranju »tajkunskih« posojil. Zares je temu imenovanju ugovarjal od vsega začetka. Težave Golobiča so posledica tega spopada in dejstva, da je solastnik Ultre, kar je javnosti celo prikrival. Ko smo v Delu lani objavili zgodbo o dokumentu, ki je kazal na slabo zavarovanost posojil Ultri, smo zapisali, da podatki niso le iz SDS. Ta jih poskuša le razbobnati in izkoristiti. A da bi bilo tako preprosto, kakor je včeraj opisal Golobič, da je Veselinovič papirje poslal kar Andreju Vizjaku, si ne upamo trditi. Na meji izgubljenih živcev je bila neposredna Golobičeva napoved Vizjaku, da se bo zaradi kritik znašel pred sodniki. Kje je strpnost oblasti do široke razprave?
Za vladno koalicijo in Golobiča neprijetno dogajanje. Ki pa bo za skupnost koristno, če bo posledica, da bodo politiki popravili zakonodajo, ki jim zdaj dopušča javnosti prikrite lastniške deleže v raznih Ultrah in sprenevedanja, ko pride preveč zaupnosti na dan, da nihče ni za nič pristojen. Lastnina, oblast in zaupnosti so preresna stvar, da bi ju v moderni družbi lahko tako mešali. Čisto prav je, da se izve.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela