Umetniki obujajo pozabljene vrtove

Celje – »Za prebivalce okoli skritih dvorišč in vrtov v četverokotniku med hišami ob Stanetovi, Cankarjevi, Aškerčevi in Levstikovi ulici je dobrodošlo, da se umetniki zanimajo, kakšne so naše želje in potrebe. S formalnim urbanizmom ne pridemo nikamor, morda bomo kaj dosegli s takšnim neformalnim načrtovanjem,« pravi predsednik celjske mestne četrti Center Andrej Pavlin.



Pavlin govori o večinoma celjskih umetnikih, ki so v ponedeljek za dvanajst dni zasedli veliko območje med hišami ob naštetih ulicah v strogem mestnem središču, ki ga prepredajo makadamske cestice, bolj ali manj vzdrževani cvetlični vrtovi, razpadajoče zidane mejice, zasedajo parkirani avtomobili, po njem pa se preganjajo otroci iz okoliških hiš. Gre za umetniško raziskavo z delavnicami, participativne umetniške akcije in srečanja umetnikov s stanovalci in drugimi uporabniki degradiranega območja, imenovanega tudi Kare 9 (K9). Sodelujejo in vodijo jih rezidenčna umetnica iz Slovaške Daniela Krajčová, Andreja Džakušič, Simon Macuh, Estela Žutič in Gilles Duvivier, na posameznih delavnicah pa bodo sodelovali še Urban Jeriha, Irena Ašič, Rajko Čater.

Spodbuda za občino

»Tu so se naselile mlade družine in povprečna starost stanovalcev se je z 72 znižala na 43 let. A starši so po ves dan zaposleni, otroci so prepuščeni samim sebi, dvorišča, ki so uradno travniki v občinski lasti, pa ostajajo neurejena. Že večkrat smo zahtevali spremembe, a vsi načrti padejo v vodo. Želimo si ohišnic in parkirišč za stanovalce, prostor za druženje in igrišče, drugo pa bi lahko uredili v lep mestni park, saj zaradi onesnažene celjske zemlje vrtnin tu več ni dobro pridelovati,« pripoveduje Andrej Pavlin.

Morda bodo člani Društva likovnih umetnikov Celja, ki so se pod okriljem Centra sodobnih umetnosti pri Zavodu Celeia ter kuratorstvom Mojce Puncer in Irene Čerčnik lotili skupnostnega umetniškega projekta za revitalizacijo območja pod naslovom Arhitektura medčloveških odnosov, spodbudili občinske oblasti, da se posvetijo temu območju.

Razstava o projektu

Mojca Puncer pojasnjuje, da ima skupnostna umetnost, t. j. umetnost za skupnost, v Sloveniji že dolgo tradicijo in Celje je znano po tovrstni alternativi iz sedemdesetih let. »Pri našem projektu ne gre samo za razmislek o objektih, kar je stvar uradnega urbanizma, temveč za procese in komunikacijo o tem, kaj potrebujejo ljudje, ki tukaj živijo in ta prostor uporabljajo.« Celjska umetnica Andreja Džakušič nadaljuje: »Zanima nas socialni kapital, povezovanje ljudi, da bi kritično presojali javni prostor.« Irena Čerčnik pa dodaja: »Po koncu projekta na območju K9 bomo v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli razstavo o njem pa tudi o sorodnih projektih s področja skupnostnih praks, kot so bili pobuda za ohranitev mestnih dreves, ureditev drevesnega parka in podobno.« Na območju K9 bodo do 11. septembra umetniške delavnice za prebivalce območja in vse druge Celjane, ki jih to zanima. Projekt je del mednarodnega programa EU Ustvarjalna Evropa o temi socialističnih blokov. Poleg Zavoda Celeia in Mestne občine Celje so člane Društva celjskih likovnih umetnikov podprli tudi ministrstvo za kulturo in zasebniki.