Tiskane izdaje
Moskva - V središču Moskve, kjer je bil v noči na soboto ubit eden od vodilnih ruskih opozicijskih politikov Boris Nemcov, so ljudje ves konec tedna prinašali cvetje in prižigali sveče. Na mostu, kjer je obležal v krvi, se je popoldne končala komemoracija v njegov spomin.
Somišljeniki enega najostrejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se je v zadnjem času posvečal predvsem kritiki ruske politike do sosednje Ukrajine, so se čez središče mesta sprehodili z njegovimi portreti in transparenti, na katerih je pisalo: »Boril se je za našo prihodnost« in »Boril se je za svobodo«. Udeleženci so nosili ruske, številni pa tudi ukrajinske zastave.
Žalnega pohoda - zato udeleženci niso vzklikali političnih gesel, ampak so nosili črne trakove - se je po poročanju opozicijskega portala Meduza udeležilo od osem do deset tisoč ljudi, po uradnih podatkih pa jih je bilo sedem tisoč.
Čustvena komemoracija je potekala pod skupnim geslom »Junaki ne umirajo«. Njegov prijatelj in najtesnejši politični soborec iz stranke Parnas Ilija Jašin je s solzami v očeh poudaril, da se je ubiti Nemcov vedno zavzemal za spremembe po mirni poti, ne za revolucijo.
Za nedeljo je bil sicer napovedan protestni shod opozicije na obrobju mesta, ker oblast za miting v centru ni dala dovoljenja, po umoru Nemcova pa so si premislili. Odobrili so spominski pohod do samega središča ruske politične moči Kremlja, čemur so se do zdaj strogo izogibali.
Zaradi strahu pred provokacijami so v središču Moskve ves dan veljali zelo poostreni varnostni ukrepi. Oblasti so dale dovoljenje za 50.000 udeležencev, vendar se jih je zbralo veliko manj, kar je najboljši dokaz, kako marginalizirana je v Rusiji liberalna opozicija. Spominske komemoracije so pripravili tudi v Sankt Peterburgu in Voronežu, kjer so opozicijske aktiviste njihovi nasprotniki nič kaj pietetno polili z zeleno barvo.
Nemcov je bil pomemben predstavnik administracije nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina. Ko je vodenje Rusije prevzel Putin, je politik, ki se je znašel v opoziciji, ostal »nedotakljiv«, za kar so se nove politične elite odločile skladno z rusko politično kulturo. Ne glede na vse ostrejše kritike, usmerjene proti Putinu je tako tudi ostalo. Takšnih, kot je bil Boris Nemcov, do zdaj v Rusiji niso ubijali, zato je njegov umor še bolj strašljiv.
Posledice spreminjanja šahovskih pravil
Sobotni umor ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova nedaleč od Kremlja je gotovo najodmevnejša likvidacija v zgodovini sodobne Rusije. V 90. letih je Nemcov sodil v ozek krog ljudi, ki bi na predsedniškem položaju lahko zamenjali prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina.
Umor se je zgodil nedaleč od simbola ruske politične moči, kjer je veliko nadzornih kamer, zato je tragedijo mogoče spremljati kot vohunski resničnostni šov. Na ozadju svetovno znanih čebulastih kupol cerkve Vasilija Blaženega, se je Nemcov v spremstvo 23-letne kijevske manekenke Ane Duricke vračal domov. Glavna akterja je snežni plug zakril v ključnem trenutku in na posnetku je mogoče videti le še bežečega morilca in dekle, ki je ostalo nepoškodovano. Nekaj minut pozneje je na drugi strani ceste ustavil avtomobil, iz katerega sta izstopila dva človeka, se prepričala, da je morilec svoje delo opravil, in zbežala s kraja tragedije.
Putinovo maščevanje ali sakralna žrtev?
Preiskovalci so na kraju tragedije našli šest nabojev. Po navedbah namestnice glavnega moskovskega preiskovalnega urada Julije Ivanove je bil zločin skrbno načrtovan. Ne izključujejo možnosti, da je šlo za naročeno likvidacijo.
Predstavnik preiskovalnega odbora Vladimir Markin je poudaril pet glavnih motivov, med katerimi je na prvem mestu umor kot provokacija s ciljem destabilizirati politične razmere v državi, kar bi pomenilo, da je Nemcov postal nekakšna sakralna žrtev. K tej razlagi se nagiba tudi zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki zavrača teorije, da so umor pripravili pripadniki tujih tajnih služb, in vztraja, da je morilce treba iskati v Rusiji.
Med sodelavci Nemcova je najbolj razširjena razlaga o Putinovem maščevanju, še posebno zato, ker je bil umorjeni tudi oster kritik ruske politike do Ukrajine, ki se je trenutno ukvarjal z iskanjem dokazov o vpletenosti Rusije v konflikt v Donbasu. Menda se je ravno pripravljal na predstavitev pomembnih dokumentov o navzočnosti rednih enot ruske vojske na vzhodu Ukrajine, kar v Kremlju vztrajno zanikajo. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je umor označil za rušenje mostička med Rusijo in Ukrajino.
Tretja verzija je povezana z islamskim ekstremizmom, v skladu z njo pa bodo pod drobnogled vzeli domnevne grožnje s smrtjo, ki naj bi jih Nemcov prejel zaradi ostrih stališč do poboja novinarjev kontroverzne francoske satirične revije Charlie Hebdo.
Komentatorji ne izključujejo, da gre za »kolateralno« žrtev skrite borbe znotraj Kremlja, kjer se je ob »silovikih« in »liberalcih«« morda pojavila še tretja sila, o kateri navadni smrtniki ne vedo nič. Nesporno dejstvo je, da umor Nemcova pomeni spreminjanje šahovskih pravil, posledice tega pa bo v Rusiji gotovo mogoče še dolgo čutiti.
Zadnja in najbolj banalna različica od vseh govori o ljubosumju. Petinpetdesetletni Nemcov je bil namreč tudi znani lomilec ženskih src, ki je kot po tekočem traku menjal pretežno rosno mlade spremljevalke. Pred kratkim je spet postal poslanec v mestni dumi v mestu Jaroslav, v devetdesetih letih pa je bil najmlajši guverner in podpredsednik, zato ga je občudovala vsa država.
Umor so ostro obsodili vodilni politiki s celega sveta, ki pozivajo k neodvisni preiskavi. Pod svoj nadzor je preiskavo umora vzel kar Putin, ki se je zavezal, da bodo krivce »našli in jih kaznovali«. Nemcov je bil resda eden najostrejših kritikov Putina, ni pa bil njegov neposredni tekmec, zato je umor resda političen, ne pa tudi odstranitev političnega tekmeca. Medtem ko Putin uživa največjo podporo v svoji karieri, protestni shodi opozicije pritegnejo kvečjemu nekaj tisoč ljudi.
