Umrl je Ljubo Sirc

Širši javnosti je znan kot žrtev Nagodetovega procesa, manj znan je njegov prispevek h kritiki socializma in za liberalizem.

Objavljeno
01. december 2016 22.24
*iza* Literarni Vecer
Š. P.
Š. P.

V 97. letu je umrl ekonomist in pravnik Ljubo Sirc. Bil je teoretik liberalizma, nekdanji predsedniški kandidat in nekoč na smrt obsojen politični zapornik. Napisal je več knjig o mednarodni ekonomiji.

Širši slovenski javnosti je znan predvsem kot žrtev Nagodetovega procesa, manj pa je znan njegov prispevek h kritiki socializma in za liberalizem.

Ljubo Sirc se je rodil 19. aprila 1920 v Kranju. V Ljubljani je po maturi študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je začela zanimati tudi ekonomija. Po drugi svetovni vojni je bil tiskovni predstavnik predsedstva vlade, v tem času je bil reden gost britanskega konzula v Ljubljani. Kot pravnik je leta 1945 diplomiral v Ljubljani, doktorat iz ekonomije pa je pridobil leta 1961 na Univerzi v Fribourgu v Švici.

Med okupacijo je bil Sirc aktiven v odporniški skupini Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte (vodil jo je Črtomir Nagode), po izključitvi Stare pravde iz OF pa je odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki, nato pa sodeloval v bojih Pete prekomorske brigade in v artileriji VII. korpusa.

Po vojni se je njegova družina znašla v nemilosti pri tedanjih komunističnih oblasteh. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zaradi česar je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Z očetom Franjem sta bila leta 1947 aretirana in še istega leta obsojena v Nagodetovem procesu.

Oče je bil sprva obsojen na deset let zapora s prisilnim delom (pozneje pa zaradi bolezni predčasno izpuščen), Ljubo pa sprva na smrt, a je bila kazen znižana na 20 let strogega zapora s prisilnim delom. V zaporu je preživel sedem let in pol. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela ne prihodnosti, zato je že leta 1955 čez Italijo zbežal v Veliko Britanijo.

Predaval je na številnih univerzah v različnih delih sveta. Leta 1965 je postal profesor na Univerzi v Glasgowu; to škotsko mesto je postalo njegov drugi dom. V letu 1983 je v Londonu ustanovil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev (Center for Research into Post-Communist Economies).

V Slovenijo se je vrnil šele leta 1989, vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je dve leti pozneje razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS kandidiral na predsedniških volitvah.

Za zasluge pri širjenju demokratičnih idej v vzhodni Evropi mu je angleška kraljica leta 2001 osebno podelila britansko odlikovanje CBE.

Leta 2003 je postal častni meščan Kranja, 2004 je bil med pobudniki ustanovitve konservativno-liberalnega civilno-družbenega združenja Zbor za republiko, leta 2010 pa se je včlanil v Slovensko demokratsko stranko.