Umrl literat in sociolog Aleš Debeljak

Pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor je umrl v prometni nesreči.

Fri, 29.01.2016, 09:44

Misli Aleša Debeljaka

»Psi lajajo, pesniki pojejo. Če karavana te vlade obravnava pesnike in pse z enako ravnodušnostjo, dela to sebi v pogubo, nam vsem pa v škodo.« Ob protestnem shodu Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS) pred hišo Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani 28. februarja 2012.

»Evropa potrebuje veliko zgodbo, tako, ki bo vsem Evropejcem dajala smisel, nam pripovedovala, zakaj smo skupaj, nam sugerirala prednosti in slabosti življenja skupaj, nas zavezala k skupnemu cilju, ki ni nujno cilj posameznih nacionalnih držav oziroma regij, v katerih živimo. Problem s tovrstno zgodbo je na eni strani velika, trajajoča, usedlinska moč nacionalizmov in z njimi pomembnost nacionalne države in na drugi strani - nadnacionalna abstrakcija. Evropska ideja je abstraktna. Do nje se je mogoče dokopati in jo posvojiti šele z razumno in razumsko izbiro, ki jo naredi posameznik.« Iz pogovora v Delu 30. junija 2012.

»Če pozabimo na cizo, se prikrajšamo za košček posebne slovenske zgodovine. Če pozabimo na solidarnost in odvrnemo pogled od migrantov, beguncev in iskalcev azila, je škoda hujša, saj druge prikrajšamo za univerzalne človekove pravice, sebe pa oropamo za sposobnost vživetja, sočutja in sobivanja: to zmorejo le skopuški blagajniki, ozkosrčni politiki in kratkovidni diplomati.« Bolj in manj bistvene besede, Sobotna priloga Dela, 12. septembra 2015.

»Včasih, da ne rečem pogosto, se zgodi, da solze prezremo ali spregledamo. Ampak nemogoče je spregledati ogromno količino solz v lanskem letu. Solze so namreč tu: grenke solze beguncev, preganjancev in brezdomcev, domoljubne solze zaščitnikov »krščanske« Evrope, užaloščene solze sorodnikov pobitih v terorističnih napadih, ganljive solze solidarnosti, ogorčene solze varuhov meje. Vse kaže, da nam nekaj sporočajo. Solze terjajo odziv.« Solze v Evropi, zadnja Debeljakova kolumna v Sobotni prilogi Dela, 9. januarja 2016.

Včeraj je v hudi prometni nesreči umrl pesnik, esejist, profesor, publicist, prevajalec in sociolog kulture Aleš Debeljak. Rojen je bil leta 1961 v Ljubljani. Študiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1985 diplomiral iz primerjalne književnosti. Leta 1993 je doktoriral iz sociologije kulture na Sirakuški univerzi v New Yorku. Bil je redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in gostujoči profesor za balkanske študije na podiplomski šoli College d'Europe (Natolin-Varšava).

Pesniško je pripadal generaciji, ki se je rodila okoli leta 1960, uveljavila pa se je v osemdesetih. Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi. Njegove najbolj znane pesniške zbirke so Zamenjave, zamenjave, Slovar tišine, Imena smrti, Minute strahu, Nedokončane hvalnice, Mesto in otrok, Tihotapci, Kako biti človek. To je njegova zadnja pesniška zbirka, ki je izšla lani. Ob njenem izidu je bil v Delu objavljen tudi zadnji intervju z njim.

Kar ni mogel povedati v pesmih, pa je povedal v teoretičnih tekstih in esejih – Melanholične figure, Postmoderna sfinga, Temno nebo Amerike, Pisma iz tujine, Esej o književnosti, Somrak idolov, Na ruševinah modernosti, The Imagination of Terra Incognita, Individualizem in literarne metafore naroda. Najbolj znana so njegova premišljevanja o postmodernizmu.

Pisal je kritike za Naše razglede, objavljal je tudi v Dnevniku, Teleksu, bil sourednik Nove revije, glavni urednil Tribune in nato Literature. Kolumnist Sobotne priloge Dela je bil od leta 2008.

Za pesniško zbirko Slovar tišine je 1989 prejel Jenkovo nagrado in 1990 za delo Slovar tišine in Postmoderna sfinga nagrado Prešernovega sklada. Njegove knjige so izšle v angleškem, nemškem, francoskem, španskem, katalonskem, italijanskem, romunskem, hrvaškem, srbskem, makedonskem, poljskem, češkem, slovaškem jeziku. Raziskovalno se je osredotočal na zgodovinske avantgarde, modernizem in institucijo umetnosti v dvajsetem stoletju. Na področju sociologije religije in kulture ga zanimal študij religioznega fundamentalizma, nacionalne identitete in etničnih konfliktov.

Aleš Debeljak: Ta pesem je zate

Ta pesem je zate, brezimni. Ki razdražljiv in
bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno
tavaš skoz letne čase. In ne pišeš dnevnika. Še nihče
ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi. In nostalgiji

po prihodnosti. Na svoj lep način boš preživel taborišča
za begunce in slovo od lepih ornamentov v secesijski
arhitekturi. Na siničjem perju boš morda uzrl bežno svet-
likanje orožja. In tvoj samotni žvižg. Ki traja. Dolgo.

Strdil se bo v elegijo. Pri tem ne moreš nič. Tako se mora
to zgoditi. Potem obup, ki rahlo šumi v nas. V tem je stvar.
Lahko izpiješ še šest steklenic, ne boš oživel svojega lika
v ogledalu tujega spomina. Do konca boš edini in sam. Gotovo.

Prijavi sovražni govor