Umrla je pevka Šerbi
Barbara Šerbec, znana kot Šerbi, je slovela kot članica skupine Agropop. Največje uspehe je doživela v 80. letih minulega stoletja.
Odpri galerijo
Včeraj je v bolnišnici v Rakičanu umrla slovenska pevka Barbara Šerbec, znana kot Šerbi, članica skupine Agropop. Največje uspehe je doživela v 80. letih minulega stoletja. Šerbi je konec lanskega leta v Domu starejših občanov v Radencih praznovala 58. rojstni dan.
Zadnje obdobje njenega življenja so zaznamovale hude težave s sladkorno boleznijo in finančnimi razmerami. V skupini Agropop je sicer sodelovala do njenega razpada leta 2000, po neuspešnem gostinskem poslu v Ljubljani ji je iz težav pomagal nekdanji kolega iz skupine Polde Poljanšek.
Kot se je začetkov skupine spominja Šerbi, so zametki Agropopa nastali leta 1982 v zasedbi Tri palme, s uspešnico Der Kaiser kommt mit Mercedes na Radiu Študent. Leto pozneje so se preimenovali v Sajgons. Veliki met pa jim je uspel konec leta 1984. Postali so zasedba, ki je na teden imela več vabil za nastope, kot je imela pesmi v svojem repertoarju.
»Uspeh nas je malo zavrtel, vendar smo bili še vedno dobra ekipa, ki se je dobro razumela, in smo ga znali biksati. Pet zlatih fantičkov in jaz. Imeli smo velikanski uspeh leta 1987 v nabito polni veliki dvorani Hale Tivoli z osem tisoč obiskovalci. Bili smo prva slovenska skupina, ki je to dvorano napolnila sama, brez zvenečih gostov, v kateri smo prepevali slovenske pesmi.«
Kot je nekoč zapisal novinar Dela Zdenko Matoz, se je Agropop izoblikoval okoli ideje, da bi se mestni pobalini in pobalinka norčevali iz slovenske podeželskosti. Hec klaviturista Aleša Klinarja, eminence te skupine, je občinstvo vzelo zares, tako da je bila skupina prisiljena, da se oblikuje v celoti in da pridela še več pesmi s podobno agrarno tematiko. Poleg njega, Šerbi in Poljanška so jo najprej sestavljali še kitarist Simon Pavlica, baskitarist Urban Centa in bobnar Dragan Trivič.
Svojčas smo v Delu zapisali, da so Agropop »druščina, ki je v svoji glasbi odlično združila svetovljanstvo z vrtičkarstvom najlepše dežele na sončni strani Alp. Njihov pomen za osamosvajanje Slovenije je prav tako velik kot delovanje Pankrtov in Laibacha. Če so Pankrti zminirali partijo, Laibach pa državo, so agropopovci storili to s slovenskim narodom. Pri teh skupinah ne gre le za norčevanje iz njihovih tarč, temveč za identifikacijo z razdalje.«
Zadnje obdobje njenega življenja so zaznamovale hude težave s sladkorno boleznijo in finančnimi razmerami. V skupini Agropop je sicer sodelovala do njenega razpada leta 2000, po neuspešnem gostinskem poslu v Ljubljani ji je iz težav pomagal nekdanji kolega iz skupine Polde Poljanšek.
Začetek Agropopa
Kot se je začetkov skupine spominja Šerbi, so zametki Agropopa nastali leta 1982 v zasedbi Tri palme, s uspešnico Der Kaiser kommt mit Mercedes na Radiu Študent. Leto pozneje so se preimenovali v Sajgons. Veliki met pa jim je uspel konec leta 1984. Postali so zasedba, ki je na teden imela več vabil za nastope, kot je imela pesmi v svojem repertoarju.
»Uspeh nas je malo zavrtel, vendar smo bili še vedno dobra ekipa, ki se je dobro razumela, in smo ga znali biksati. Pet zlatih fantičkov in jaz. Imeli smo velikanski uspeh leta 1987 v nabito polni veliki dvorani Hale Tivoli z osem tisoč obiskovalci. Bili smo prva slovenska skupina, ki je to dvorano napolnila sama, brez zvenečih gostov, v kateri smo prepevali slovenske pesmi.«
Mestna pobalinka s pobalini
Kot je nekoč zapisal novinar Dela Zdenko Matoz, se je Agropop izoblikoval okoli ideje, da bi se mestni pobalini in pobalinka norčevali iz slovenske podeželskosti. Hec klaviturista Aleša Klinarja, eminence te skupine, je občinstvo vzelo zares, tako da je bila skupina prisiljena, da se oblikuje v celoti in da pridela še več pesmi s podobno agrarno tematiko. Poleg njega, Šerbi in Poljanška so jo najprej sestavljali še kitarist Simon Pavlica, baskitarist Urban Centa in bobnar Dragan Trivič.
Svojčas smo v Delu zapisali, da so Agropop »druščina, ki je v svoji glasbi odlično združila svetovljanstvo z vrtičkarstvom najlepše dežele na sončni strani Alp. Njihov pomen za osamosvajanje Slovenije je prav tako velik kot delovanje Pankrtov in Laibacha. Če so Pankrti zminirali partijo, Laibach pa državo, so agropopovci storili to s slovenskim narodom. Pri teh skupinah ne gre le za norčevanje iz njihovih tarč, temveč za identifikacijo z razdalje.«