Tiskane izdaje
Revščina ne pomeni le pomanjkanje hrane in drugih življenjskih potrebščin. Ljudje, ki živijo v revščini, so ranljivi tudi za vrsto drugih kršitev človekovih pravic. Imajo najmanj moči, da bi vplivali na sprejemanje političnih in drugih odločitev, so ob mednarodnem dnevu boja proti revščini opozorili pri Amnesty International.
Omenjena nevladna organizacija danes sicer še posebej opozarja na prisilne izselitve, ki so po mednarodnem pravu prepovedane. "Do izselitev ne bi smelo prihajati, dokler se ne preučijo vse možne alternative, se ustrezno ne posvetuje s prizadetimi in se ne izpeljejo ustrezni postopki za zaščito ljudi," opozarjajo.
Kljub temu ostajajo prisilne izselitve pogosta realnost. Velikokrat do njih prihaja v imenu razvoja - da se naredi prostor za velike komercialne projekte, še dodajajo. V Evropi so žrtve prisilnih izselitev običajno Romi. V Amnesty International pri tem izpostavljajo primere Srbije, Romunije in Italije.
Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) pa je ob dnevu revščine opozoril na razsežnosti revščine in prikrajšanosti otrok v najrazvitejših državah sveta. V Unicefovi raziskavi so kot prikrajšani opredeljeni otroci, ki jim manjkata dve ali več izmed 14 osnovnih dobrin. Med slednje spadajo trije obroki na dan, miren prostor za pisanje domače naloge, poučne knjige na domači knjižni polici, dostop do interneta in podobno.
V Sloveniji je splošna stopnja prikrajšanosti 8,3 odstotka, kar nas postavlja ob bok Češke, Cipra in Španije. Vendar pa podrobnejši pogled v posamezne skupine posebej ranljivih otrok pokaže, da je razlika precejšnja, saj je prikrajšanih 17,3 odstotka otrok iz enostarševskih družin, 32,9 odstotka otrok staršev z nižjo izobrazbo in kar 43,6 odstotka otrok iz družin, kjer je eden ali oba starša brezposelna, še dodaja STA.
V 35 državah članicah EU in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z razvitimi gospodarstvi v revščini živi 30 milijonov otrok, še opozarja Unicef. Gospodarska in finančna kriza ter povečevanje brezposelnosti še nadalje povečujejo stopnjo revščine prebivalcev, ki v povečanem obsegu vpliva tudi na življenje otrok.
Mednarodna primerjava medtem kaže, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah. Nekatere države so tako pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge.
V Sloveniji je na področju socialne zakonodaje nujno potreben poglobljen pogled na nov sistem socialnih prejemkov, ki so namenjeni zmanjševanju revščine in socialne izključenosti, poudarjajo v Unicefu. S spreminjanjem pogojev teh prejemkov je moč predvidevati, da bo prišlo do slabšanja socialnega položaja številnih ljudi. Da Slovenija ne bi zdrsnila po lestvici navzdol, mora ohraniti obseg socialnih izdatkov za otroke in družine.
Narodi, ki ne uspejo zaščititi otrok pred revščino, plačajo visoko ceno v obliki zmanjšanja znanja, produktivnosti, nižjih dosežkov na področju izobrazbe in zdravja ter s povečanjem verjetnosti brezposelnosti in posledično odvisnosti od socialnih transferjev v bodoče. Poruši pa se tudi socialna povezanost družbe, pravijo v Unicefu. Ekonomski argument je zato izrazito na strani zaščite otrok pred revščino, so prepričani.
Še pomembnejši kot ekonomski argumenti pa so načelni razlogi. Ker imajo otroci samo eno priložnost za normalen telesni in duševni razvoj mora biti zaveza, da jih zaščitimo pred revščino, spoštovana tako v dobrih kot slabih časih, še poudarjajo.
Letošnji mednarodni dan boja proti revščini, 17. oktober, poteka pod geslom S sodelovanjem ven iz revščine. Tokratno geslo podarja nujnost mednarodne povezave za boj proti revščini, v kateri bi se povezale tako razvite kot nerazvite države, zaključuje STA.
