Tiskane izdaje
Vipava – Načrtovanega kampusa novogoriške univerze v Vipavi ne bo prav lahko zgraditi. Tudi če bi vipavski občini v pičlih dvajsetih dneh uspelo doseči prekategorizacijo kmetijskega zemljišča v stavbno zazidljivo, kot je prejšnji teden napovedal tukajšnji župan Ivan Princes, se utegne močno zaplesti, ker vse tri predvidene parcele za kampus ležijo na poplavnem območju. Tam pa gradnja izobraževalnih ustanov načeloma ni dovoljena.
Kot so za Delo pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), so pozitivno mnenje na občinski prostorski načrt (OPN) Vipavcem izdali 30. maja lani. Občina je zatem OPN tudi sprejela, ta pa je bil objavljen v uradnem listu 5. februarja letos. Iz namenske rabe za tri parcele, ki so predvidene za lokacijo bodočega kampusa, in predloga OPN je sicer razvidno, da sta dve parceli kategorizirani kot druge zelene površine, ena pa kot delno kmetijsko zemljišče.
Vse tri parcele na poplavnem območju
»Vse tri parcele ležijo na poplavnem območju, in sicer v razredu majhne in srednje poplavne nevarnosti. Gradnja na zelenih površinah ni mogoča, čeprav spadajo v fond stavbnih zemljišč. Mogoče pa je s spremembo OPN spremeniti namensko rabo. Sicer pa je tudi razred poplavne nevarnosti srednji, kar onemogoča gradnjo, razen če z omilitvenimi ukrepi dosežejo tak razred, ki bi jim to omogočal,« pravijo na Arsu.
Tu pa nastane nova »težava«, saj gradnja izobraževalnih ustanov v nobenem razredu poplavne nevarnosti ni dovoljena, razen če se s celovito presojo vplivov na okolje ugotovi, da vplivi niso bistveni. »Za spremembo rabe bo morala občina torej predlagati spremembe OPN,« dodajajo.
Princes: Občina papirje že ureja
Za komentar smo zaprosili vipavskega župana Ivana Princesa, ki je prejšnji teden − ko je upravni odbor novogoriške univerze za najbolj primerno lokacijo bodočega kampusa izbral prav Vipavo, a hkrati občini naložil, naj v šestih mesecih poskrbi za ustrezno prekategorizacijo zemljišča petih hektarov na južnem robu naselja – napovedal, da bodo za spremembo namembnosti zemljišča poskrbeli že v dvajsetih dneh ter da odločitev univerze odpira novo poglavje o skupnem sodelovanju.
»Papirje za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč že urejamo. Kako hitro bodo postopki tekli, je seveda odvisno tudi od Sklada kmetijskih zemljišč. Zagotovo pa bomo vse postopke zaključili v dogovorjenih rokih in z univerzo pogodbo tudi podpisali. Prav tako bomo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja zaprosili za celovito presojo vplivov na okolje,« napoveduje Princes. Na novogoriški univerzi so bili včeraj redkobesedni: njen rektor dr. Danilo Zavrtanik namreč navedb Arsa včeraj ni hotel komentirati.
Arčon: Mi smo storili vse
Novogoriški župan Matej Arčon medtem opozarja, da je novogoriška univerza prejšnji teden pravzaprav izbirala med možnostjo, da bi zgradila kampus na občinski zemlji na najbolj elitni lokaciji v središču Nove Gorice brez nakupa zemljišča in z brezplačno stavbno pravico, kar so ji na občini ponujali, in med zemljiščem v Vipavi, ki ga je nameravala kupiti za milijon evrov in ki je povrhu očitno še poplavno ogroženo.
»Z Univerzo v Novi Gorici že več let tečejo pogovori in iskanje najugodnejše rešitve. Navsezadnje je občina univerzi brezplačno odstopila že stavbo v Rožni Dolini, kjer ima sedež. Verjetno v Sloveniji ni občine, ki bi v visokošolske programe in univerzo vložila toliko denarja, kot ga je novogoriška občina, za kar nam nikakor ni žal. Za vnaprej smo bili pripravljeni iti z odlokom na mestni svet, da bi omogočili univerzi čim cenejšnjo gradnjo. Mi smo storili vse, da bi se v Novi Gorici univerza lahko uspešno razvijala. Zdaj je na potezi univerza.«
