Upokojeni zdravniki nepogrešljivi v ambulantah

Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije v naši državi primanjkuje kar 216 pediatrov, 160 specialistov družinske medicine, 122 internistov, 90 anesteziologov, 68 psihiatrov, 60 radiologov, 56 infektologov, 49 splošnih kirurgov, 47 specialistov urgentne medicine, 45 nevrologov, 34 kardiologov in prav toliko specialistov medicine dela. S pomočjo Delovih dopisnikov smo preverili, kje so kadrovske vrzeli največje in kako jih zdravstveni zavodi premagujejo.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Gordana Kalan Živčec je povedala, da bo zbornica predvidoma 1. februarja objavila spomladanski javni razpis specializacij. Zdravstvene ustanove so namreč sporočile, da bi potrebovale 1473 zdravnikov, k temu pa bi morali prišteti še predvidene upokojitve zasebnih zdravnikov in koncesionarjev in bi dobili število 1640. Če bi od tega odšteli specializante, bi ugotovili, da v Sloveniji primanjkuje 333 zdravnic in zdravnikov samo za nadomestitev dosedanjih. Pomemben pa je tudi podatek, da iz naše države vsako leto odide vse več zdravnikov. Leta 2010 si jih je v tujini delo poiskalo 50, lani v desetih mesecih 45.

Poleg diplomantov dveh medicinskih fakultet pri nas vsako leto zaposlijo precej zdravnikov iz tujine. Ministrstvo za zdravje je za leto 2012 sprejelo odredbo, po kateri bi lahko letos zaposlili največ 235 zdravnikov iz drugih držav. ZZS se s takšno odredbo ne strinja, ministra pa je pozvala, naj odločitev spremeni in število ponudb za delo objavi v obliki razpredelnice, v kateri bi bili zobozdravniki izvzeti iz kvote 235 zdravnikov, saj je tako splošnih zobozdravnikov kot zobozdravnikov specialistov pri nas dovolj.

ZZS predlaga, da bi dovoljeno kvoto zdravnikov razčlenili tako, da bo določeno le število za deficitarne specialnosti in za regije, kjer res primanjkuje posameznih zdravnikov. Ministrstvo namreč ni objavilo razpredelnice, iz katere bi bilo razvidno, katere vrste zdravnikov bi bilo smiselno zaposliti iz tujine. Na ministrstvu za zdravje pa so nam pojasnili, da lahko tujca zaposlijo v Sloveniji le na podlagi tako imenovanega garantnega pisma določenega zavoda (koncesionarja), da takšnega zdravnika nujno potrebujejo.

V Mariboru manjka pediatrov

»Primanjkuje nam več pediatrov in zdravnikov družinske medicine, potrebujemo pa tudi po dva psihiatra in radiologa ter enega pulmologa,« je povedal direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik. Med vzroke za pomanjkanje je navedel ravnanje zdravniške zbornice.

Na območju, za katero skrbi mariborski zdravstveni dom, je pomanjkanje zdravnikov najbolj pereče v Mestni občini Maribor. »Na splošno so, zaradi centralizacije in nepripravljenosti zdravnikov, da bi odšli iz Ljubljane, pri nas razmere neprimerljivo slabše kot v Ljubljani,« je pojasnil prim. Jernej Završnik. Pri tem je opozoril, da Zdravniška zbornica Slovenije kljub jasnim zahtevam po razpisu specializacij iz pediatrije teh ne odobri dovolj, s čimer je »že povzročila resen izpad zdravnikov pediatrov«.

Zdravstveni dom tudi nima sredstev, da bi lahko mladim zdravnikom ob sklenitvi delovnega razmerja omogočili nekatere ugodnosti, kot so službeno stanovanje, višja plača in podobno. »Lahko pa novim kadrom ponudimo prijazno in visoko strokovno razvito delovno okolje,« je zagotovil direktor. Po njegovih besedah bi kadrovske težave, te zdaj rešujejo z nadurnim delom in upokojenimi zdravniki, dolgoročno lahko odpravili, če bi se politika zaposlovanja in specializacij zdravnikov spet prenesla na zdravstvene zavode.

Koper: zdravnikov preveč in premalo

Čeprav je obalno območje eno tistih, kamor zdravniki zaradi številnih okoliščin pravzaprav radi prihajajo na delo, razmere niso povsod ustrezne. Na nekaterih področjih so zdravstvene službe nad državnim povprečjem. Tako imajo v slovenski Istri po zaslugi Ortopedske bolnišnice Valdoltra veliko ortopedov, po zaslugi zasebnega zavoda Medicor in izolske bolnišnice pa je sorazmerno dobro poskrbljeno za srčno kirurgijo in interno. Primanjkuje pa zdravnikov drugih specialnosti.

V izolski bolnišnici je 75 specialistov zaposlenih za polni delovni čas, še pet za polovični delovni čas. Toda potrebovali bi še najmanj dva kirurga urologa, enega revmatologa, najmanj enega ali dva pediatra in zaradi bližnjega odhoda kirurgov v pokoj še dva splošna kirurga. V koprskem zdravstvenem domu bi takoj zaposlili štiri specialiste urgentne medicine, tri zdravnike družinske medicine in najmanj enega pediatra, ki so ga izgubili po odhodu pediatrinje iz Izole v politične vode.

V okviru izolske bonišnice je formalno zaposlenih kar 50 specializantov, vendar to so zdravniki, ki bodo končali usposabljanje čez tri do štiri leta in se bodo zaposlili v regiji in tudi zunaj nje. Manj kot pol se jih bo zaposlilo v bolnišnici, toda v tem času se bo tudi upokojilo približno toliko zdravnikov, nam je povedal direktor SB Izola Jani Dernič.

V Lendavi manjka zobozdravnikov

Do konca leta 2010 je za zdravje zob 24.000 prebivalcev na območju lendavske upravne enote skrbelo pet zobozdravnikov. Ti so, skupaj s tremi zasebnimi zobozdravniki, še v znosnih časovnih okvirjih in ob veliki potrpežljivosti pacientov zmogli opraviti veliko dela. »Položaj v lendavskem javnem zobozdravstvu se je občutno poslabšal z upokojitvijo treh od petih zobozdravnikov in odhodom ene zobozdravnice na porodniški dopust. Zagato smo za silo rešili s pomočjo treh upokojenih sodelavcev, ki so priskočili na pomoč edini še preostali zobozdravnici v zdravstvenem domu. Hkrati smo po vsej državi zaman iskali zobozdravnike, ki bi se bili pripravljeni zaposliti v našem zdravstvenem domu. Na naše razpise se ni prijavil nihče, čeprav še danes dobivam informacije resnih in verodostojnih ljudi, da je zobozdravnikov v Sloveniji celo preveč. V tem času se je za delo zanimal le en zobozdravnik z območja Velenja, pa še ta je zavrnil našo ponudbo. Nobena skrivnost ni, da vsakemu resnemu kandidatu za prihod v Lendavo ponudimo najboljše možnosti za zaposlitev, med drugim takojšnjo rešitev stanovanjskega problema in podobno. Očitno je, da zobozdravniki iz razvitih in večjih krajev v notranjosti države pač nočejo delati in živeti na nerazvitem obrobju,« je povedala direktorica Olga Požgai - Horvat.

S 1. januarjem so se krizne razmere v lendavskem zobozdravstvu za spoznanje popravile, saj se jim je za redno zaposlitev uspelo dogovoriti z zobozdravnikom iz Makedonije, ki sicer že šest let dela v Sloveniji, konkretno v Prekmurju. Število zobozdravnikov, ki delajo po podjemni pogodbi, so povečali na šest. Od tega so trije upokojeni zobozdravniki, za pogodbeno delo pa sta se odločila še dva zobozdravnika, ki sta redno zaposlena v murskosoboškem zdravstvenem domu, in eden, ki je redno zaposlen v ljutomerskem. »Položaj se bo še izboljšal maja, ko se bo redno zaposlena zdravnica vrnila s porodniškega dopusta, poleti pa bo začela pripravništvo naša štipendistka, ki končuje študij. Zelo resno upamo še na zaposlitev enega domačina, ki je zdaj v četrtem letu študija na stomatologiji,« je povedala Olga Požgai Horvat.

Otroškemu oddelku grozilo zaprtje

V murskosoboški bolnišnici so potrebovali celo desetletje, da so lani zakrpali kadrovske vrzeli, ki so zelo resno ogrožale obstoj otroškega oddelka. Celo zaposleni so zaradi nepričakovanih odhodov zdravnikov drugam ali v pokoj začeli razmišljati, da je pač najbolje, da se otroški oddelek zapre. Takšnemu razmišljanju je ves čas nasprotovalo vodstvo bolnišnice in še posebno zavzeto starši. Te je kar zmrazilo ob misli, da bi morali otroke voziti na preglede in zdravljenje v mariborsko ali ptujsko bolnišnico. Tudi ministrstvo za zdravje je priskočilo na pomoč pri reševanju težav.

Zdaj so razmere na otroškem oddelku veliko boljše kot pred letom dni, predvsem pa je med zaposlenimi več optimizma. »Po psihološki plati je največ dela opravil zdravnik specialist pediater Dušan Kolarič, ki ima bogate izkušnje iz ptujske bolnišnice, zdaj pa oddelek zelo uspešno vodi zdravnik specialist pediater Zdravko Roškar, ki je prišel iz mariborskega UKC, kjer je bil vodja intenzivne službe na pediatričnem oddelku. Poleg njega sta na oddelku redno zaposleni še dve zdravnici specialistki pediatrije in ena zdravnica specializantka, ki je tik pred opravljanjem zaključnega izpita. V bolnišnici so redno zaposlili še štiri mlade zdravnice in enega zdravnika, vsi pa bi naj po končani specializaciji delali za otroškem oddelku. Redno zaposlenim na oddelku pri dežurstvu in tudi pri delu v specialističnih ambulantah pomaga deset upokojenih zdravnikov in zdravniki, ki so zaposleni v drugih zdravstvenih ustanovah. »Če se nam bo načrt izšel, bomo vse potrebe na otroškem oddelku v nekaj letih dolgoročno rešili predvsem z mladimi zdravniki iz domače regije. Naša bolnišnica namreč štipendira skoraj 30 študentov na medicinskih fakultetah. Nekaj jih bo študij končalo že letos in prihodnje leto,« je povedal Bojan Korošec.

Na Goriškem brez dermatologa

Približno sto tisoč prebivalcev severne Primorske je že leto in pol brez dermatologa. K specialistu morajo zato v Koper ali Ljubljano. Novogoriški zdravstveni dom, ki si že dlje časa prizadeva poiskati specialista dermatologije, se je o sodelovanju dogovoril s predstojnico dermatološkega oddelka vojaške medicinske akademije v Beogradu, a odziv ministrstva za zdravje pri priznavanju njene poklicne kvalifikacije je tako počasen, da zdravnice na Goriškem še vedno ni. Ljudje so ogorčeni. Nekateri pravijo, da živijo pod standardom zgolj zaradi birokratskih ovir.

V Trbovljah iščejo štiri zdravnike

Še konec preteklega leta je trboveljski ZD iskal pet zdravnikov oziroma zobozdravnikov. Ker so januarja zaposlili zobozdravnico za mladino, zdaj intenzivno iščejo še dva pediatra, dva splošna zdravnika za potrebe urgence in zdravnika v centru za odvisnike. V sedmih ambulantah dela sedem zdravnikov, vrste čakajočih so se skrajšale, od zunanjih specialistov je trboveljska primarna mreža vitalno odvisna le na področju otologije, dermatologije, psihiatrije, preprečevanja in zdravljenja odvisnosti ter deloma pedopsihiatrije. Z ministrstvom za zdravje se dogovarjajo še o polovični okrepitvi psihiatrične ambulante, v kateri imajo zdaj priznanega le 1,5 zdravnika. Še letos pričakujejo, da bodo odprli referenčno ambulanto oziroma preventivno ambulanto za odrasle.

V ZD dela na podlagi delovnega dovoljenja le ena tuja zdravnica zobozdravnica za odrasle, sicer makedonska državljanka, ki zelo dobro obvlada slovenski jezik, kakor pravi direktorica ZD Tatjana Jevševar. Cilj Jevševarjeve, ki je direktorsko mesto v ZD prevzela sredi decembra, je ambulante sicer kadrovsko čim bolj popolniti z domačimi kadri.

V Prlekiji so problem dežurstva

Dolga leta so imeli v zdravstvenem domu Gornja Radgona težave zaradi pomanjkanja zdravnikov, zdaj pa je tega konec. Potem ko so decembra zaposlili zobozdravnika iz Makedonije in ko bosta s februarjem pri njih začela delati specializanta družinske medicine in medicine dela, bodo vsa odobrena zdravniška delovna mesta v tem zdravstvenem domu zapolnjena, pravi direktorica Silvestra Kranjc - Bezjak. Ker pa je večina zdravnikov že starejših in se bodo postopoma upokojevali, bo čez čas težava verjetno le z otroško zdravnico in ginekologinjo, saj specializantki pred upokojitvijo dosedanjih zdravnic še ne bosta dokončali specializacije. Zaradi starostne strukture imajo nekaj težav tudi z zagotavljanjem dežurstva, saj je veliko njihovih zdravnikov starejših od zdaj mejnih 54 let in niso več dolžni dežurati. Podobno kot v Gornji Radgoni imajo težave z zagotavljanjem dežurstev v Ljutomeru, rešujejo pa jih s pogodbenim delom zdravnikov od drugod.

Brez pomoči upokojenih zdravnikov ne bi mogli organizirati dela niti v zdravstvenem domu Slovenske Konjice, kjer so lani zaposlili zdravnico specialistko splošne medicine iz Srbije. »Problem postaja vključevanje zdravnikov v nujno medicinsko pomoč in dežurno službo, ki jo zagotavljamo za 24.000 občanov občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje,« je povedal direktor ZD Slovenske Konjice Darko Ratajc. V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu v Mozirju pa so se tako pacienti kot zaposleni že kar navadili, da nimajo pediatra. Direktorica Ida Pustoslemšek Kramer: »Mladi zdravniki po študiju raje ostajajo v velikih bolnišnicah, kjer je delo bolj zanimivo. Podeželje jih ne zanima.« Starši svoje bolne otroke tako vozijo na pregled k splošnemu zdravniku, nekateri pa so si, čeprav daleč stran, le poiskali pediatra.

Kurt Kancler, pediater že 55 let

Eden od zdravnikov, ki v mariborskem zdravstvenem domu delajo tudi po upokojitvi, je ugledni pediater prim. Kurt Kancler. V pediatriji dela že 55 let.

Kako gledate na razmere, v katerih ste se zaradi kadrovskih težav morali aktivirati že upokojeni zdravniki?

Primarna raven medicine je bila pri nas v zadnjih desetih letih zanemarjena, čeprav obravnava daleč največ bolnikov. Šlo je vedno na slabše in zdaj smo tako daleč, da brez nas nekdanjih pediatrov ne bi bilo mogoče delati.

Ali se kadrovska stiska pozna pri oskrbi bolnikov?

Moram poudariti, da delo še vedno teče popolnoma urejeno, v pediatriji nimamo čakalnih dob. V našem zdravstvenem domu pri delu pomagamo trije upokojeni pediatri.

Kaj je po vašem privedlo do tako slabih kadrovskih razmer?

Pomanjkanje zdravnikov nasploh, ob tem pa je medicina tako zahtevna, da sama po sebi zahteva vedno več zdravnikov. To pa je že vprašanje denarja. Pravice naših varovancev ne zaostajajo za pravicami v drugih zahodnih državah, denarja za izvajanje pa je bistveno manj kot v Avstriji ali Nemčiji. (M. R.)