Upor kočevskih kmetov proti skladu zemljišč

Kočevje – Največji kočevski kmetje, zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so zaradi težav, ki jih imajo z njim, ustanovili združenje. »Razmere se v zadnjih desetih letih zelo slabšajo in ne zagotavljajo socialne in pravne varnosti,« pravijo kmetje.

Zaradi posebne zgodovine območja – izselitve kočevskih Nemcev – sklad upravlja večino območja občine Kočevje; približno 27.507 hektarov gozdov in 18.283 hektarov kmetijskih zemljišč. V zakup oddaja 7133 hektarov kmetijskih površin, največje imata podjetje GO-KO z 1736 hektari in ministrstvo za obrambo z 1221 hektari. Večina drugih zakupnikov, skupaj jih je 481, ima manjše površine od enega hektara.

Slabše pogodbe 
podpisali pod prisilo

Na težave s skladom opozarjajo predvsem večji zakupniki, ki se preživljajo s kmetijstvom in imajo v zakupu več od 30 hektarov. Zemljišča so na Kočevskem praviloma slabše kakovosti, kmetovanje pa je oteženo zaradi ostrih podnebnih razmer in divjadi. Leon Zemljič, ki je zakupnik državnega zemljišča že skoraj 30 let, pravi, da so naravne omejitve pri sklepanju zakupnih pogodb včasih upoštevali. Pogodbe so bile sklenjene za 99 let, zakupnina je predstavljala približno desetino katastrskega dohodka, torej desetino tega, kar je mogoče pridelati na zemljišču. Pa tudi les, ki so ga sekali med čiščenjem zaraščenih parcel, je bil last zakupnika. Po letu 1993, ko je bil ustanovljen sklad, so se razmere začele spreminjati na slabše, pravi Zemljič: »Sklad je s prevaro, z obljubo o dobrih pogodbah, in z grožnjo, da jim bo zemljo vzel, dobesedno prisilil večino zakupnikov k podpisu novih pogodb, ki so bile slabše od prejšnjih.« Zakupnine zdaj dosegajo tudi 80 odstotkov katastrskega dohodka, sklad povečuje obseg dolžnosti zakupnikov, pravice, ki jih ima kot lastnik – odškodnina zaradi popašenosti travinja – pa vali na zakupnike. »Čas je, da se upremo izkoriščanju fevdalne ustanove, kot je sklad, saj bomo samo tako zagotovili nadaljnji obstoj teh kmetij,« je prepričan Zemljič.

Višina zakupnin »stimulativna«

Na skladu pravijo, da je položaj zakupnikov zakonsko urejen. Višina zakupnin na Kočevskem pa je »očitno stimulativna za obdelavo, kar se kaže tudi v povečanem zanimanju za zakup večjih in zaokroženih obdelovalnih površin«. Na skladu menijo, da imajo kočevski zakupniki celo privilegiran položaj, »sploh v primerjavi z zakupninami podobnih zasebnih zemljišč, denimo na Koroškem in Kranjskem«. Po podatkih sklada je bila povprečna zakupnina na leto lani 113 evrov na hektar, na območju občine Kočevje pa 61,6 evrov na hektar. Zakupnik za 140 hektarov veliko zemljišče na leto plača 3600 evrov zakupnine in še nekaj več kot 4600 evrov katastrskega dohodka, kar je glede na donose kočevskega kmetijstva veliko, opozarjajo zakupniki. Poleg tega kmetje skladu zamerijo, da jim ne priznava vlaganj v zemljišča, ki so bila zaraščena z gozdom. »Urejanje hektara zemljišča, ki je srednje močno zaraščeno, stane 4000 evrov,« pravi Zemljič.

V iniciativo vabijo tudi zakupnike od drugod

Taka politika sklada zakupnike postavlja v nemogoč položaj in jim ne zagotavlja socialne in pravne varnosti. To je na Kočevskem še zlasti nevarno, saj ni veliko kmetov in obdelane zemlje; več kot 80 odstotkov občine namreč prerašča gozd, na kmetijah zakupnikov pa prihaja do zamenjave generacij. Zemljič pravi, da bi mlajša generacija ob bolj urejenih razmerjih s skladom in z možnostjo dolgoročnega načrtovanja razvoja kmetij lahko še bolj sledila nameri države, da poveča količine doma pridelane hrane.

Kmetje so se dogovorili, da bodo proti skladu nastopili organizirano, kot združenje oziroma Civilna iniciativa, ki se ji lahko pridružijo tudi zakupniki sklada iz drugih delov Slovenije.

Od njega zato zahtevajo zakupno pogodbo za 99 let ali dolgoročni odkup s plačevanjem zakupnine, zakup, ki mora biti v razumnem razmerju s katastrskim dohodkom, ovrednotenje in upoštevanje vlaganj zakupnikov ter ureditev odškodnine za delno nezmožnost uporabe zemljišč zaradi divjadi.