Tiskane izdaje
Ljubljana – Včeraj ob 9. uri so predstavniki nevladnih organizacij pred poslopjem vlade postavili pisalno mizo, nanjo pa rožo in pisarniški pribor. S tem želijo opomniti na razmere, v katerih deluje zagovornik načela enakosti. Ta je prepričan, da z 200.000 evri, kolikor znaša proračun urada, ne more opravljati vseh nalog, ki mu jih nalaga zakon.
Po evropskem opominu
Vlada je urad zagovornika načela enakosti kot samostojni organ ustanovila lani, potem ko je od evropske komisije prejela opomin zaradi neobstoja neodvisnega telesa, ki bi bil pristojen za varstvo pred diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin (spol, starost, narodnost, etnična pripadnost, invalidnost, spolna usmerjenost, družbeni položaj, premoženjsko stanje).
Prej je zagovornik načela enakosti delal pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za to, da se je ustanovil samostojni urad, je vlada aprila lani sprejela zakon o varstvu pred diskriminacijo, v katerem je opredelila tudi, koliko denarja naj bi ta organ vsako leto dobil iz proračuna.
Stroške delovanja zagovornika kot samostojnega državnega organa so takrat ocenili na 200.000 evrov na leto – 50.000 evrov za plačo zagovornika, 38.000 evrov za namestnika in 42.000 evrov za dva svetovalca. Za raziskave in ozaveščanje so namenili 45.000 evrov, 25.000 pa za materialne stroške. Na podlagi zakona je predsednik republike Borut Pahor v imenovanje predlagal Miho Lobnika, ki ga je parlament jeseni tudi potrdil. Funkcijo je nastopil 1. januarja letos.
Mala pisarna in malo ljudi
A se je zataknilo že takoj na začetku. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki mora zagovorniku v prvih dveh letih od vzpostavitve organa zagotoviti podporo pri administrativno-tehničnih nalogah, mu je dodelilo dve pisarni, ki pa sta po Lobnikovem mnenju premajhni in neprimerni.
Premalo je prostora celo za sedanjo ekipo, ki šteje šest članov, od tega sta poleg samega zagovornika še dve pravnici, preostali trije so pogodbeni sodelavci, Lobnik pa je prepričan, da za izpolnjevanje zakonskih nalog – neodvisne raziskave, inšpekcijski nadzor, pomoč diskriminiranim osebam, sodelovanje v sodnih postopkih, ozaveščanje javnosti, spremljanje stanja, predlaganje ukrepov – potrebuje vsaj še deset zaposlenih.
Zato mu neustrezna višina finančnih sredstev onemogoča uresničevanje nalog.
»Posledica tega je, da državljanom, ki potrebujejo varstvo pred diskriminacijo, tega ni mogoče zagotoviti. Urad nima resnične avtonomije in neodvisnosti. Noben drug organ ne deluje s tako majhnim proračunom. Primerljiva urada varuhinje človekovih pravic in informacijske pooblaščenke imata po več kot 30 zaposlenih in proračuna nad 1,5 milijona evrov,« je opozoril Lobnik.
Miha Lobnik. Foto: Jure Eržen/Delo
Zdaj organ obstaja samo na papirju, da so izpolnili evropsko direktivo. »Namenjen je za pomoč malim ljudem, socialno šibkim, v eksistenčnih stiskah. Zdaj svoje funkcije ne more opravljati,« je kritičen zagovornik načela enakosti, ki je od svojega predhodnika podedoval okoli dvesto nerešenih primerov, od 1. januarja pa jih je že skoraj 70 novih, večinoma povezanih z invalidnostjo in spolom osebe.
Od vrat do vrat
Na ministrstvu za delo se strinjajo, da zagovornik ne razpolaga z dovolj veliko površino poslovnih prostorov, a pojasnjujejo, da so že za to, da so mu dodelili dve pisarni, selili uslužbence. Neprimernost pa zadeva vse, ki delajo v tej zgradbi.
»Dlje časa se ukvarjamo s problematiko stavbe na Kotnikovi 28, saj so analize prostorov pokazale prisotnost določenih, za zdravje potencialno škodljivih snovi, zato smo v fazi iskanja novih poslovnih prostorov za ministrstvo,« so nam odgovorili. Lobnik se je z ministrstvom za javno upravo sicer dogovarjal še o drugih možnostih in si ogledal še nekaj drugih prostorov, vendar so bili bodisi neprimerni za vselitev bodisi za njihov najem nima denarja v proračunu.
Za to, da bi opozoril na položaj zagovornika, se je Lobnik v zadnjih tednih sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem, predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, vsemi poslanskimi skupinami, pa tudi komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Nilsom Muižnieksom, ko je bil ta na obisku v Sloveniji.
Anja Kopač Mrak. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Na Lobnikovo pobudo je ministrica Anja Kopač Mrak 16. marca vložila predlog vladi, da iz sredstev splošne proračunske rezervacije zagovorniku zagotovi dodatnih 500.000 evrov za leti 2017 in 2018. Vlada ga je zavrnila, saj takšno prerazporeditev lahko predlaga le ministrstvo za finance. Pozneje se je Lobnik obrnil še neposredno nanj, neuradno naj bi mu obljubili le dodatnih 50.000 evrov, in sicer za najemnino. Vlada je včeraj potrdila, da bo urad dobil to vsoto za najem prostorov in druge stroške.
Kako je to urejeno drugod po EU? Zelo različno, saj je ponekod evropska direktiva, zaradi katere je Slovenija dobila opomin, uresničena v okviru urada varuha človekovih pravic ali kakih drugih agencij in institutov. Tudi sredstva in kadrovska zasedba zato niso primerljivi. Imajo pa od dva do več kot sto zaposlenih in od 80.000 do nekaj milijonskih proračunov.
