Anketa je pokazala, da so centri za socialno delo slabo seznanjeni z novim informacijskim sistemom.

Maribor – Slaba seznanjenost z novim informacijskim sistemom, prekratko izobraževanje in zapleten enotni obrazec so poglavitne težave delavcev na centrih za socialno delo pri novi socialni zakonodaji. Tako je pokazala anketa, ki jo je opravil sindikat zdravstva in socialnega skrbstva.

Predsednica sindikata Darinka Auguštiner je povedala, da so hoteli z anketo med zaposlenimi – od 62 centrov za socialno delo se jih je odzvala polovica – preveriti predvsem učinek nove socialne zakonodaje, ki bo začela veljati 1. januarja prihodnje leto. Vznemirjata predvsem zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Odgovori anketirancev so precej enopomenski: zaradi številnih nejasnosti, tudi tega, da informacijske podpore ni bilo mogoče testirati, pričakujejo zaplete, dolgotrajno reševanje vlog, povečan obseg pritožb in nezadovoljstvo uporabnikov.

Auguštinerjeva je pri tem opozorila na še eno težavo, in sicer kadrovsko podhranjenost centrov za socialno delo. Šele januarja bodo centri prevzeli del zaposlenih od občin, ki so doslej vodili le določene postopke, po novem pa je v en postopek združenih več pravic. Poleg tega večina teh delavcev nima ustreznega znanja, strokovnega izpita in izkušenj iz socialnega varstva, je poudarila Darinka Auguštiner: »Vloga socialnega delavca je, da v stiski posameznika zazna težave in jih skupaj z njim začne reševati.«

Sindikalisti so prepričani, da se novi sistem uveljavlja prehitro in ob neprimernem času, nova zakonodaja pa da ni namenjena zaščiti najbolj revnih, temveč varčevanju z javnimi sredstvi. Moti jih predvsem grožnja z vknjižbo države na nepremičnine prejemnikov socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne pokojnine. Po besedah Andreja Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je do sredine decembra varstvenemu dodatku odpovedalo skoraj 4000 ljudi oziroma 8,5 odstotka prejemnikov, približno 500 pa državni pokojnini (3,6 odstotka prejemnikov): »Upokojenci bodo storili vse, da svoje revščine ne bi prenesli na otroke.«

Zorko je še pojasnil, da je državno pravobranilstvo med letoma 2009 in 2011 vložilo 189 predlogov za omejitev dedovanja, torej za vpis države na premoženje dediča. Sto šestindvajset zadev je že rešenih, večina v korist države, trdi Zorko. Če so hoteli dediči dedovati, so morali torej najprej plačati, kar je zapustnik prejel od države, čeprav je za časa življenja plačeval prispevke za pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in socialno zavarovanje, je opozoril Zorko, ki se zavzema za takojšnjo spremembo tega zakonskega določila.