Uravnoteženje domskega varstva in oskrbe

Snovalci zakona o dolgotrajni oskrbi so prepričani, da novi zakon ne bo odvzel pravic, ampak jih bo enakomerneje porazdelil.

tor, 21.11.2017, 09:00
Zagotavljanje kakovostne in varne obravnave ne sme biti negotovo ne v današnjem ne v prihodnjem sistemu.

Ljubljana – Na osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi se je usul plaz kritik, predvsem iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje domove starejših občanov. Med drugim so prepričani, da z novimi vstopnimi točkami povečuje drago birokracijo, medtem ko bo moral marsikdo za oskrbo plačati več kot zdaj. O tem smo se pogovarjali z direktorico direktorata za dolgotrajno oskrbo Tatjano Buzeti.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so izračunali, da novi zakon prinaša večje breme uporabnikom, domove pa da spreminja v hiralnice.

Predlog zakona zmanjšuje finančno breme uporabnikov in njihovih svojcev za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe. Zagotavlja primerljive pravice v oskrbi na domu in v institucionalnem varstvu ter krepi podporo neformalnim izvajalcem in uporabnikom pri ohranjanju samostojnosti. Življenjska doba se podaljšuje tudi pri nas – kot povsod v razvitem svetu. Precej nižja pa so leta, ki jih preživimo v zdravju. To že danes vpliva, da v domove starejših prihajajo ljudje z vse kompleksnejšimi potrebami. Zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pa ne sme biti dvomljivo ne v današnjem ne v prihodnjem sistemu.

Tudi ministrica za socialo Anja Kopač Mrak je izjavila, da je razočarana, saj da zakon še bolj obremenjuje uporabnike in njihove svojce.

Priprava predloga zakona je vseskozi potekala v tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci ministrstva za delo, upoštevajoč usmeritve ključnih strateških dokumentov na področju sociale in zdravstva. Trditev, da predlog zakona še bolj obremenjuje uporabnike in njihove svojce, ne drži, prav nasprotno, upravičencem za primerljive potrebe omogoča primerljive pravice.

Predlog vpeljuje pet kategorij denarnega prejemka, pri čemer sedanjih vrednosti dodatkov za pomoč in postrežbo ne znižuje. Storitve formalne oskrbe na domu se bodo iz javnih virov sofinancirale v višini 70 odstotkov. Danes je zakonski minimum, ki ga mora k pomoči na domu prispevati občina, polovica – posledično so tudi cene današnje pomoči na domu v različnih občinah različno visoke in tako različno dostopne upravičencem. Prednosti, ki jih bodo imeli upravičenci v formalni oskrbi v instituciji, lahko najlažje predstavimo s primerom, da oseba v najzahtevnejši obravnavi danes lahko prejme dodatek za pomoč in postrežbo v višini 418 evrov, vendar je takšnih izjemno malo, večina jih dobi najnižji dodatek, 164 evrov. Po predlogu bi oseba v institucionalnem varstvu v najvišji kategoriji zahtevnosti obravnave dobila sofinancirane storitve dolgotrajne oskrbe v višini 639 evrov. Vsi uporabniki v vseh oblikah oskrbe pa bodo poleg tega dobili v celoti financirane storitve za ohranjanje samostojnosti.

Za primerljive pravice za primerljive potrebe in da bo vsak, ko bo dolgotrajno oskrbo potreboval, to tudi dobil, v sistemu potrebujemo dodatnih 110 milijonov evrov. Predlog predvideva, da ta sredstva zberemo z obveznim doplačilom. To bi pomenilo, da posameznik, odvisno od prihodka, vplačuje v sistem od 1,40 do 31,60 evra na mesec. Pri pokojnini 500 evrov na mesec bi to pomenilo približno štiri evre, pri plači 1700 evrov bruto pa bi bilo to osem evrov.

Vendar tisti, ki bodo v prvi kategoriji, ne bodo imeli sofinancirane oskrbe v instituciji, medtem ko tisti, ki bodo razvrščeni v najbolj zahtevno, peto kategorijo oskrbe, ne bodo imeli možnosti oskrbe na domu. Ali ne bo v domovih še večja koncentracija obnemoglih?

Odhod v institucijo se že v sedanjem sistemu pomika v poznejša obdobja življenja oziroma v obdobja, ko se potreba upravičenca po pomoči druge osebe toliko poveča, da jim potrebne pomoči njihova socialna mreža ne more več zagotoviti. Menimo, da bodo tem trendom upravičenci sledili tudi v prihodnje.

Kdo bo izvajal oceno upravičenosti do vstopa v dolgotrajno oskrbo? V zakonu se omenja zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Oceno upravičenosti bodo izvajali strokovni delavci, ki bodo po izobrazbi diplomirani socialni delavec, diplomirani delovni terapevt, diplomirani fizioterapevt ali diplomirana medicinska sestra in bodo imeli delovne izkušnje iz dolgotrajne oskrbe. Strokovni delavci vstopne točke, ki bo umeščena na območne enote zavoda, se bodo za svoje delo dodatno usposobili. Ocena se bo izvajala na domu upravičenca, s čimer želimo upravičencem čim bolj olajšati postopek uveljavljanja pravic do dolgotrajne oskrbe. Strokovni delavec bo zavarovani osebi predstavil rezultat ocene in pripadajoče pravice ter ji po potrebi pomagal pri vključevanju v formalno ali neformalno oskrbo.

Vendar denarja na ZZZS za zdravstvo že zdaj ni dovolj, zaradi česar se povečujejo čakalne dobe in krčijo pravice bolnikov. Ali ne bo tudi v primeru dolgotrajne oskrbe zmanjkalo denarja za vse tiste, ki bi jo potrebovali?

Projekcije izračunov že vključujejo predvidena povečanja stroškov dela, prav tako ocenjeno 20-odstotno povečanje števila upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Po podatkih za leto 2015 že danes namenjamo za dolgotrajno oskrbo skoraj 490 milijonov evrov javnih in zasebnih virov, od tega skoraj 77 odstotkov za storitve na področju institucionalnega varstva. V prihodnosti pričakujemo uravnoteženje izdatkov za financiranje storitev v institucionalnem varstvu in oskrbi na domu.

Dodatka za pomoč in postrežbo pa ne bo več? V domovih so prepričani, da bodo mnogi oskrbovanci zdaj več plačevali iz svojega žepa.

Tudi v prihodnjem sistemu se bodo upravičenci lahko odločili za denarni prejemek, ki nominalno ne bo nižji od današnjih prejemkov. Sofinanciranje formalne oskrbe v instituciji iz javnih sredstev bo v višini 639 evrov in predstavlja precej višji znesek, kot ga večina prejema danes iz javnih virov. V primeru, da upravičenec kljub vsem novim mehanizmom, ki olajšajo dostop do storitev, zaradi socialno ekonomske situacije ne bo mogel poravnati lastnega deleža plačila, bo lahko tudi v prihodnjem sistemu oproščen plačila skladno z veljavnimi predpisi.

Po zakonu bo zavod vsakih nekaj let preverjal, ali je oskrbovanec, denimo, še vedno v drugi stopnji oskrbe, ko je lahko še v domu. Če do tega po oceni komisije ne bo več upravičen, ne bo upravičen niti do domske oskrbe?

Zakon predvideva redne ponovne ocene stanja uporabnika. Če se bo stanje uporabnika izboljšalo, bo to rezultat angažmaja uporabnika, njegove socialne mreže, kakovostne oskrbe in učinkovitega sistema zdravstvenega varstva. Manjšim potrebam pripada nižja kategorija upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, nižje sofinanciranje iz javnih sredstev in ne nazadnje nižja sredstva, ki jih bo uporabnik iz lastnih sredstev namenjal za dolgotrajno oskrbo, saj bo zaradi izboljšanega stanja potreboval manjši obseg pomoči.

Prijavi sovražni govor