Tiskane izdaje
Celje – »Tega še ciganka ne ve,« je moderatorju Jožetu Volfandu odgovoril celjski župan Bojan Šrot na vprašanje, kdaj bo Celje dobilo občinski prostorski načrt.
Občina ga je sicer naročila že pred desetletjem, leta 2003 je Šrot podpisal sklep o izdelavi. Vmes, tako Šrot, je bila spremenjena zakonodaja in sodoben urbanistični plan se je odmaknil.
Na pogovor o urbanističnih načrtih mesta je župana povabil Klub podjetnikov Zlatorog, saj se celjsko gospodarstvo po letu 1990 neprestano sooča s parcialnimi prostorskimi odločitvami mesta, prihodnji prostorski razvoj pa ni dovolj definiran.
Aleksandra Gajšek iz RC Planiranja, ki za občino pripravlja strokovne podlage za občinski prostorski načrt, je dodala, da so rešitve res parcialne, saj mesto le delno uveljavlja rešitve drugega načrta, ki je bil izdelan leta 1982 in potem nikoli sprejet. V preteklih dveh desetletjih so se izhodišča za pripravo novega načrta močno spremenila, število prebivalcev stagnira, ljudje se izseljujejo na obrobje.
Župan Bojan Šrot je opozoril, da je za vse spremembe v načrtih potrebnih po trideset in več soglasij in da so zaradi tega postopki predolgi. »Poskušali smo. Morda smo res prehitro obupali,« je priznal župan. Lokalna skupnost sicer upravlja prostor, v resnici jo pri tem ovirajo državne ustanove s svojimi pogoji. Nekaj mestnih projektov se sicer uspešno nadaljuje, na primer Stari grad, Celjska koča in Šmartinsko jezero.
Celjska je bila tudi ideja o hitri cesti ob tretji razvojni osi, ki se odmika v prihodnost. Nekaj idejnih načrtov občina še ima, na primer, za Staro Cinkarno, za železniški in cestni predor pod Miklavškim hribom in Anskim vrhom. Razmišljajo o dveh avtobusnih krožnih progah javnega prometa, vendar ne brezplačnih, v načrtu je gradnja dveh ali treh parkirnih hiš na robu starega mestnega jedra.
Arhitekt Valter Ernst je spomnil, da je Celje izvedlo le prometni del urbanističnega plana iz leta 1962, pa še tisto je financirala republika, ob tem so bila zgrajena stanovanjska naselja Lava, Hudinja in Nova vas. Zdaj načrtov za gradnjo stanovanjskih naselij ni.
Celjanka Špelca Mežnar je razpravo označila za letargično. Nova knjižnica je čez dan postala družabno središče mesta in je dokaz, kako hvaležno prebivalci sprejmejo dobre posege v prostor. »Mesto deluje pusto, iz njega veje obup. Pristopite bolj ambiciozno in z več volje, ljudje si želimo sprememb,« je povedala Mežnarjeva.
