Tiskane izdaje
Ljubljana – V evropskem parlamentu v Bruslju so udeleženci torkovega posveta o trenutnem dogajanju pri uresničevanju marakeške pogodbe ugotavljali, da bi morala biti EU na področju varstva človekovih pravic zgled za ves svet, vendar pa se stanje ne premakne z mrtve točke.
Marakeška pogodba je mednarodni sporazum o avtorskem pravu, katere ratifikacija vsaj 20 držav bi med drugim olajšala dostop do prilagajanja knjižnih del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Evropski poslanec Igor Šoltes je s skupino evropskih poslancev na evropski svet nedavno naslovil vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi bo zagotovil, da bi EU po zgledu Španije čim prej ratificirala marakeško pogodbo. V torek so prejeli diplomatski odgovor, da je predlog sklepa sveta evrope o sklenitvi marakeške pogodbe še vedno v obravnavi. V odgovoru piše, da bo sklep »sprejet, ko bo po obravnavi oblikovano besedilo, ki ga lahko podpre kvalificirana večina delegacij v evropskem svetu. Svet je še naprej pripravljen na konstruktivno obravnavo predloga evropske komisije, da bi EU čim prej ratificirala in začela izvajati marakeško pogodbo.«
Blokada zaradi pravnih razlogov
Po informacijah evropskih poslancev je evropski svet 20. maja sprejel sklep, v katerem je evropsko komisijo pozval k predložitvi zakonodajnega predloga za spremembo zakonodajnega okvira EU, da bi ga uskladili z marakeško pogodbo o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne ter osebe z drugimi motnjami branja. Ratifikacija te pogodbe je namreč od oktobra lani blokirana zaradi pravnih razlogov. Medtem ko evropski svet v tem zakonodajnem postopku napreduje počasi, pa so nekatere države članice bolj proaktivne.
Tako je španska vlada 22. maja odobrila postopek za pristop k pogodbi in Španija je prva država v EU, ki je sprožila postopek za ratifikacijo. Doslej jo je sicer ratificiralo še osem držav: Argentina, Salvador, Združeni arabski emirati, Indija, Mali, Paragvaj, Singapur in Urugvaj. Marakeška pogodba pa bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 20 držav.
Branje pomeni svobodo
Na posvetu, ki ga je organiziral Igor Šoltes v sodelovanju z evropskim poslancem Skupine Zelenih Maxom Anderssonom, je sodeloval tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. Poudaril je, da je uresničevanje marakeške pogodbe nujno in zelo pomembno, saj zanj in za druge ljudi z okvarami vida branje pomeni svobodo; v Sloveniji pa je vsako leto še vedno natisnjenih premalo knjig za slepe in slabovidne. Direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič je poudarila, da so podali številne zahteve, za zdaj pa dosegli le eno spremembo. Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, je v korist ljudi z okvarami vida dopustno reproduciranje in distribuiranje dela, če to delo ni na voljo v zahtevani obliki.
Prelaganje odgovornosti
Poslanec skupine Zelenih s Švedske Max Andersson je pozval evropski svet, naj ne čaka in naj čim prej najde kompromis z evropsko komisijo. »Parlament mora ratificirati pogodbo. Države članice pa naj se nehajo sprenevedati in prelagati odgovornosti na proceduralne zaplete.« Šoltes pa je vse države članice in EU pozval, naj prenehajo zavlačevati in prevzamejo odgovornost do svojih državljanov, ki na svoje pravice čakajo že zelo dolgo, tu pa ne sme biti prostora za diskriminacijo.
