Tiskane izdaje
Ljubljana – Dežurne zdravnike obišče popoldne, ponoči, ob sobotah, nedeljah in med prazniki več kot 660.000 ljudi na leto. Le tretjina jih zdravnika res potrebuje, od tega približno 12.000 ljudi nujno, ker so ogrožena njihova življenja. Kako zagotoviti, da bo omogočanje nujne medicinske pomoči (NMP) optimalno?
Razprava o tem zelo pomembnem vprašanju se je včeraj preselila v politične klopi. Nujno sejo odbora za zdravstvo je zahtevala SDS, ki ocenjuje, da se bo nujna pomoč z novim pravilnikom, ki ga je v sredo predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, za podeželje poslabšala. Stroka, ki je pravilnik pripravila, in ministrica trdijo nasprotno.
Bistveni očitek SDS je bil, da se bo dostop do zdravnika po novi ureditvi za številne poslabšal, saj ponoči, ob nedeljah in praznikih ne bo več zdravnika povsod, kjer so ga danes vajeni. Menijo tudi, da uvaja ministrstvo državljane dveh razredov s tem, ko predvideva, da bo NMP dostopna v mestih v desetih, na podeželju pa v 20 minutah za 80 odstotkov prebivalstva, za druge dlje.
Zdravnik ali zdravstvenik
Strokovno je poslance SDS podrl nekdanji minister Andrej Bručan, zdravnik, ki se že 40 let ukvarja z urgentno medicino in ki je postavil temelje današnje NMP. Pravilnik daje preveliko vlogo paramedikusom, ki bi zamenjali zdravnike, ne zagotavlja helikopterske pomoči, ki jo je zaradi direktive EU z novim letom treba spremeniti, v državi še deset let ne bo dovolj specialistov urgentne medicine, da bi zapolnili urgentne centre, je opozoril, predvsem pa, da je nujno treba dokončati urgenco v Ljubljani, ki je centralna točka NMP: »Zastoj v gradnji je katastrofa za Slovenijo, ki se nikoli ne bi smela zgoditi. Za dokončanje potrebujemo 70 milijonov evrov, država jih mora zagotoviti.«
Mlajša generacija urgentnih zdravnikov meni drugače. »V Sloveniji imamo združeno dežurno službo in službo nujne medicinske pomoči, treba ju je razdeliti in nadgraditi. Paramedikusi so diplomirani zdravstveniki, ki veliko vedo. Nikjer v svetu ni enake dostopnosti za vse, ker je to odvisno od konfiguracije terena,« pravi Gregor Prosen iz UKC Maribor, prvi specialist urgentne medicine pri nas.
Kdo vse bo reševal življenja
»Prepoznali smo potrebo po veliki mreži reševalnih vozil, v katerih bodo ali diplomirani zdravstveniki ali pa zdravniki. Reševalna vozila bodo na vseh mestih, kjer so zdaj dežurni zdravniki, ki bodo najhitreje pri poškodovancu ali bolniku, ko so resnično pomembne minute,« je povedal Prosen.
Zdaj je v državi 63 enot NMP, v katerih dežurajo zdravniki, ki so hkrati odgovorni za dajanje NMP, torej za pomoč poškodovanim in hudo bolnim na terenu. Ko odidejo na teren k nujnim poškodovancem, ostanejo ordinacije prazne. Po novem pravilniku bo mreža 29 urgentnih in satelitskih centrov, ti bodo dobro opremljeni in v njih bodo zaposleni urgentni zdravniki, ki bodo čakali samo na nujne primere, poleg tega bo še 26 dežurnih zdravniških mest (kjer bodo zdravniki do polnoči), 32 zdravnikov bo v pripravljenosti za primer nuje, vsak trenutek pa bo na voljo tudi 60 reševalnih vozil, v katerih bodo diplomirani zdravstveniki, in 35 dobro opremljenih reanomobilov, v katerih bo tudi zdravnik.
V vsakem slovenskem kraju bo tudi prostovoljec, usposobljen za oživljanje pri srčnem zastoju. To je najbolj urgentno stanje, pri katerem lahko reši življenje samo takojšnja pomoč. Tudi njih bo aktivirala dispečerska služba. Upajo, da bi ti prostovoljci lahko prispeli do ponesrečenca že v štirih minutah, v nadaljnjih nekaj minutah pa tudi reševalno vozilo, ki jih bo odpeljalo v urgentni center. »Na ta način bomo imeli enega najboljših sistemov NMP. V urgentnih centrih bo ljudem omogočena vsa zdravniška pomoč visoko usposobljenih strokovnjakov na enem mestu,« je pojasnil Gregor Prosen.
Toda župan Ormoža Alojz Sok in Vlasta Zupanič Domajnko iz ormoškega zdravstvenega doma sta bila kljub pojasnilom z rešitvami izjemno nezadovoljna. Ormož bo ob reorganizaciji NMP ostal brez dežurnega zdravnika po polnoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Do Ptuja, kjer nameravajo urgentni center še zgraditi, je 25 kilometrov in hkrati 25 minut vožnje z avtom, iz Središča ob Dravi, ki tudi spada pod Ormož, pa je do Ptuja kakšnih 40 kilometrov. »Naši ljudje so zadovoljni s sedanjo službo in ne potrebujejo velike stroke. Zdravniško pomoč boste oddaljili od ljudi. S tem se ne moremo strinjati, naj zdravniki ostanejo, tudi če bi morala občina kaj doplačati,« je dejal Sok, podobno pa tudi župan iz Nazarij v Zgornji Savinjski dolini.
»Ključno za vsakega kritično bolnega je, da pride čim prej v urgentni center do dobro usposobljenih zdravnikov. Pravilnik je treba dodelati, ni še idealen, nikomur se ne bo ničesar vzelo,« je dejal zdravnik in poslanec Tomaž Gantar (Desus), nekdanji minister za zdravje.
