Urgenco bodo odprli in začasno zaprli

Izola – Ministrstvo za zdravje od izolske bolnišnice zahteva, da začne nov center nujne medicinske pomoči delovati prvega januarja. V bolnišnici pa imajo s tem nekaj težav. V novem urgentnem centru namreč še ne bo pohištva, računalnikov, energetskega agregata in še česa. Zato bodo urgentne ambulante še nekaj časa po odprtju stiskali v starih prostorih.

Po številu obravnavanih nujnih primerov (55.000 na leto) je izolski urgentni center četrti največji v državi. Ob izolski bolnišnici ga bodo slovesno odprli čez deset dni (23. decembra), vendar ga bodo še istega dne zaprli za mesec ali dva. Potem ko so delavci Kolektor Kolinga center že zdavnaj zgradili in ga večinoma tudi opremili, zdaj manjka za približno 150.000 evrov predvsem pohištvene in računalniške opreme. Kot je povedal Jani Dernič, ki je odgovoren za projekt centra nujne medicinske pomoči, je pogodba za dobavo manjkajoče opreme že podpisana, a jo bodo težko dobavili pred koncem januarja.

Vsi, ki bodo namenjeni na obiske ali v redne specialistične ambulante izolske bolnišnice, bodo od 24. decembra morali skozi nov vhod, za katerega je ministrstvo za zdravje namenilo 460.000 evrov. Ob vhodu bodo tudi trije poslovni prostori: gostinski lokal, lekarna in optika. Ministrstvo in bolnišnica se glede razpisa za oddajo poslovnih prostorov še nista uskladila. Ob poslovnih prostorih bo recepcija, stari hodnik bodo preuredili v čakalnico in za druge bolnišnične namene.

Sodobna oprema na čakanju

Ob starem vhodu je namreč zrasel nov urgentni center na 1500 kvadratnih metrih površine. Zanj so predvsem iz evropskih in državnih sredstev namenili približno 5,5 milijona evrov. Projektanti AD Studia iz Kopra so ga zasnovali tik ob prostorih poliklinike in specialističnih ambulant. V novih prostorih bo prostor za triažo, kjer bodo diplomirane medicinske sestre razporejale bolnike. Tu bodo prostori za radiološko diagnostiko z rentgenskim aparatom, CT in ultrazvoki za nujno medicinsko pomoč, dve operacijski dvorani, štiri klasične ambulante, dve manjši ambulanti za kirurške posege, dodatno dve za reanimacijo, mavčarna in izolirnica. V urgentnem centru sta tudi dve večji sobi za namestitev največ dvanajstih pacientov na opazovanje. V centru bodo nameščeni tudi ekipa prehospitalne enote in vozila PHE. Dostop bodo imeli predvsem rešilci, v nujnih primerih pa za kratek čas tudi osebni avtomobili.

Dve leti za popolno delovanje

Druga večja ovira urgentnega centra bo pomanjkanje kadrov. Kot pravi Jani Dernič, bi v centru moralo delati 117 ljudi, od tega 25 zdravnikov; naenkrat jih bo navzočih v povprečju pet. »V novem centru bodo delali predvsem tisti zdravniki, ki že zdaj sprejemajo nujne primere, le da bo delo drugače organizirano in razporejeno,« dejal Dernič. V nočnih urah ter ob vikendih in praznikih bo v teh prostorih delovala tudi dosedanja dežurna centralna urgentna služba treh zdravstvenih domov z Obale. Vsi prebivalci štirih obalnih občin in pripadajoče regije (120.000 prebivalcev in poleti še 50.000 dodatno) bodo ponoči prvo zdravniško pomoč še naprej dobili v tem centru. Na ministrstvu predvidevajo, da bodo v dveh letih vzpostavili končno kadrovsko sestavo in dosegli tudi vse povezave bolnišnic in zdravstvenih domov.