Tiskane izdaje
»Stališče ustavnega sodišča, da občina ni izkazala pravnega interesa nad to uredbo, je smešno in ni pravnoformalno ustrezen razlog za zavrnitev,« je po tem, ko je danes prejel odločitev sodišča, poudaril Kramar in dodal, da je občina interes izkazala s tem, ko ga je občinski svet kot župana pooblastil, da sproži ustavno presojo.
Sodišče tako sploh ni pregledalo, ali je bila uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Triglavskem narodnem parku sprejeta protizakonito, kar trdijo v Bohinju. Uredba namreč ni bila javno razgrnjena, prav tako ni bilo javne obravnave, kar bi bilo potrebno, saj se nanaša na prostorske ureditvene pogoje, je opozoril Kramar.
Izpostavil je, da na bohinjski občini odločitve ustavnega sodišča, ki je po Kramarjevem mnenju politična, ne priznavajo. Zato se bo občina pritožila na evropsko sodišče za človekove pravice, vendar pa ta pritožba ne more zadržati rušenja, za katerega Kramar pravi, da ga v Bohinju nikakor ne bodo dopustili.
Trenutno je za rušenje predvidenih 23 objektov, med katerimi so tudi gospodarska poslopja in hiše domačinov. Čeprav je kljub številnim posredovanjem Kramarja kazalo, da bodo prvi objekti porušeni že jeseni, je inšpektor ustavil izvršbo do 1. maja.
Če se bo res začelo rušenje, še preden bi o tem odločalo evropsko sodišče, bi morala država v primeru odločitve v korist občine povrniti škodo za vse porušene objekte. Gre pa kar za 500 nedovoljenih objektov, kolikor so jih evidentirali v Triglavskem narodnem parku.
Država bi morala po Kramarjevem mnenju sprejeli abolicijo, do določenega datuma bi dopustila legalizacijo objektov tudi v naravnih okoljih in s kaznimi dobila dodatna sredstva v proračun.
