Levica bo podprla Šarca za mandatarja
Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači.
Odpri galerijo
Marjan Šarec in Luka Mesec FOTO: Leon Vidic/Delo
Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju slednje z manjšinsko vlado. S tem je izpolnjen pogoj za podporo Levice prvaku LMŠ Marjanu Šarcu na glasovanju za mandatarja, manjšinski vladi pa ne bo nasprotovala. Levica bo prispevala tudi glasove za izvolitev Dejana Židana za predsednika DZ.
»Ovir za podporo mandatarstvu tudi s strani Levice ni več in imamo 52 glasov,« je po parafi protokola o sodelovanju med peterico strank in Levico v izjavi novinarjem v DZ dejal Šarec. Kot je pojasnil, je teh 52 glasov zagotovljenih za podporo njegovemu mandatarstvu, Levica pa ne bo nasprotovala vladi.
To je potrdil koordinator Levice Luka Mesec, ki je pojasnil, da so v protokol zapisali, »da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih, po tem pa je Levica zavezana, da vladi ne bo nasprotovala«. O ministrskem razrezu danes po Šarčevih in Meščevih zagotovilih niso govorili.
Na vprašanje, ali je SAB danes v koaliciji ali pridružena partnerica, je Šarec odgovoril, da je parafirala protokol o sodelovanju.
V protokolu o sodelovanju, ki ga je podpisala šesterica, je zapisano, da je osnova zanj koalicijska pogodba, o kateri so se predstavniki teh strank usklajevali. Šarec je spomnil, da so o koalicijski pogodbi že odločali na organih posameznih strank in tudi na referendumu v Levici, in poudaril, da se ta ne bo več spreminjala.
Mesec pa je poudaril, da gre za formalen sporazum med Levico in manjšinsko vlado Marjana Šarca, ki prinaša novost v slovenski politični prostor - to je manjšinsko vlado, ki jo bo podpirala opozicijska stranka. Mesec v tem vidi »dobro priložnost, da se prekine s starimi praksami upravljanja države, ko se je ključne odločitve več ali manj sprejemalo za zaprtimi vrati vlade. Tokrat bo moralo odločanje potekati bolj odprto, bolj transparentno in s širšim iskanjem kompromisov, ki bodo dobri za vse.«
S protokolom so po navedbah Mesca določili, da bodo časovnice projektov sestavljali letno, polletno bodo preverjanja, vsak mesec pa se bodo srečevali na usklajevalnih sestankih. Levica bo vsako leto nosilec vsaj dveh projektov.
Kot je dejal Mesec, bodo proračun usklajevali na rednih srečanjih, so pa v protokol zapisali poseben člen, po katerem mora biti Levica vključena v pripravo proračuna že od začetka. »Proračun mora Levica po protokolu podpreti, ampak ob zavezi, da je vanj od začetka vključena,« je dodal.
Med končnimi določbami protokola so danes že določili tudi ključne projekte, ki bi jih izpeljali do konca tega leta. »Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači,« je navedel Mesec.
Kot je pojasnil, so v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata.
Glede minimalne plače pa ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol.
Židan se je ob tem odzval, da je vesel današnjega parafiranja protokola o sodelovanju. Najavo podpore stranke Levica in tudi ostalih strank bodoče koalicije pri kandidaturi za predsednika DZ pa sprejema z zahvalo in hkrati veliko odgovornostjo.
V LMŠ so za STA potrdili še, da se je predsednik stranke srečal tudi s poslancema narodnih skupnosti. Po njihovih navedbah Felice Žiža in Ferenc Horvath ne želita biti jeziček na tehtnici, sta pa na srečanju dejala, da bosta ravnala državotvorno in podpirala vlado.
»Ovir za podporo mandatarstvu tudi s strani Levice ni več in imamo 52 glasov,« je po parafi protokola o sodelovanju med peterico strank in Levico v izjavi novinarjem v DZ dejal Šarec. Kot je pojasnil, je teh 52 glasov zagotovljenih za podporo njegovemu mandatarstvu, Levica pa ne bo nasprotovala vladi.
O ministrskem razrezu še niso govorili
To je potrdil koordinator Levice Luka Mesec, ki je pojasnil, da so v protokol zapisali, »da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih, po tem pa je Levica zavezana, da vladi ne bo nasprotovala«. O ministrskem razrezu danes po Šarčevih in Meščevih zagotovilih niso govorili.
V tokratni Sobotni prilogi ne spreglejte ekskluzivnega intervjuja z Marjanom Šarcem!
Na vprašanje, ali je SAB danes v koaliciji ali pridružena partnerica, je Šarec odgovoril, da je parafirala protokol o sodelovanju.
V protokolu o sodelovanju, ki ga je podpisala šesterica, je zapisano, da je osnova zanj koalicijska pogodba, o kateri so se predstavniki teh strank usklajevali. Šarec je spomnil, da so o koalicijski pogodbi že odločali na organih posameznih strank in tudi na referendumu v Levici, in poudaril, da se ta ne bo več spreminjala.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Bolj odprto in transparentno odločanje
Mesec pa je poudaril, da gre za formalen sporazum med Levico in manjšinsko vlado Marjana Šarca, ki prinaša novost v slovenski politični prostor - to je manjšinsko vlado, ki jo bo podpirala opozicijska stranka. Mesec v tem vidi »dobro priložnost, da se prekine s starimi praksami upravljanja države, ko se je ključne odločitve več ali manj sprejemalo za zaprtimi vrati vlade. Tokrat bo moralo odločanje potekati bolj odprto, bolj transparentno in s širšim iskanjem kompromisov, ki bodo dobri za vse.«
S protokolom so po navedbah Mesca določili, da bodo časovnice projektov sestavljali letno, polletno bodo preverjanja, vsak mesec pa se bodo srečevali na usklajevalnih sestankih. Levica bo vsako leto nosilec vsaj dveh projektov.
Kot je dejal Mesec, bodo proračun usklajevali na rednih srečanjih, so pa v protokol zapisali poseben člen, po katerem mora biti Levica vključena v pripravo proračuna že od začetka. »Proračun mora Levica po protokolu podpreti, ampak ob zavezi, da je vanj od začetka vključena,« je dodal.
Rok za vložitev mandatarske kandidature se sicer izteče danes, a ni pričakovati, da bi poleg Šarca kandidaturo vložil še kdo. DZ bo o predsedniku vlade odločal na seji, ki je predvidena prihodnji teden v petek.
Ureditev pokojnin, skrajšanje čakalnih vrst
Med končnimi določbami protokola so danes že določili tudi ključne projekte, ki bi jih izpeljali do konca tega leta. »Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači,« je navedel Mesec.
Kot je pojasnil, so v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata.
Glede minimalne plače pa ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol.
Levica podprla Židana Odločanje o Židanu, ki bo na tem mestu nasledil predsednika NSi Mateja Tonina, bo najverjetneje 17. ali 23. avgusta, prihodnji petek upajo vsaj na izvolitev podpredsednikov.
Židan se je ob tem odzval, da je vesel današnjega parafiranja protokola o sodelovanju. Najavo podpore stranke Levica in tudi ostalih strank bodoče koalicije pri kandidaturi za predsednika DZ pa sprejema z zahvalo in hkrati veliko odgovornostjo.
V LMŠ so za STA potrdili še, da se je predsednik stranke srečal tudi s poslancema narodnih skupnosti. Po njihovih navedbah Felice Žiža in Ferenc Horvath ne želita biti jeziček na tehtnici, sta pa na srečanju dejala, da bosta ravnala državotvorno in podpirala vlado.
