Usoda kulturnega centra 
Šentjur še ni znana

Projekt KCŠ je obstal. Okrajnemu sodišču se nikamor ne mudi, Alpos zaostruje pogoje, občina pa nima denarja.

Objavljeno
28. junij 2011 19.34
Posodobljeno
28. junij 2011 19.34
Primož Škerl, Celje
Primož Škerl, Celje
Šentjur – Gradnja Kulturnega centra Šentjur (KCŠ) se vse bolj odmika v negotovo prihodnost. Projekt temelji na predvideni selitvi šentjurskega okrajnega sodišča iz – za rušenje predvidenega – kulturnega doma v Alposove poslovne prostore.

Čeprav je še pred kratkim kazalo, da bodo najpomembnejši kulturni projekt v tem delu regije in eno najpomembnejših naložb na Šentjurskem z nekaj sreče lahko uresničili v naslednjih treh letih, so bila pričakovanja očitno preoptimistična.

Za KCŠ se Šentjurčani zavzemajo že približno 15 let, v tem času so pripravili dve javni predstavitvi ter projekt vrednostno in izvedbeno precej oklestili. Po zadnjih ocenah bi zanj zadostovalo približno pet milijonov evrov, pred devetimi leti so bi bili zanj pripravljeni porabiti celoletni občinski proračun.

Čeprav Šentjur sodi med kraje z razvito kulturno dejavnostjo in zgodovino, gmotne razmere ne ustrezajo niti izvajanju osnovnih programov. Projekcija KCŠ je narejena na predpostavki, da bo objekt zgrajen na lokaciji kulturnega doma, pri čemer bi občina financirala pripravo gradbene dokumentacije, denar za naložbo pa bi pridobili na državnih in evropskih razpisih.

Alpos si je glede pogojev premislil

Toda zanje se z neurejenimi lastniško-zemljiškimi razmerji in brez dokumentacije ne morejo potegovati. Nastal je pat položaj. Okrajno sodišče nima prostorskih teženj, a ker bi občina porušila kulturni dom, bi mu morala na svoje stroške zagotoviti nove prostore, torej v Alposu, kjer pa so si glede pogojev medtem premislili.

»Še vedno se pogajamo s pravosodnim ministrstvom, nazadnje so nas obiskali konec prejšnjega tedna. V Alposu so bili sprva pripravljeni na zamenjavo zemljišč, a zdaj bi zaradi nezavidljivih razmer v podjetju radi le denar, zaostrili so tudi plačilne pogoje. Razlika v vrednosti nepremičnin je prevelika in KCŠ bi bil že na začetku predrag,« je zaskrbljen šentjurski župan Marko Diaci.

Koliko bi stala selitev sodišča, ni znal odgovoriti, po neuradnih ocenah lahko tudi polovico vrednosti naložbe v KCŠ. Šentjurskemu okrajnemu sodišču se ne mudi na drugo lokacijo, zato za projekt niso preveč zainteresirani. Pojasnil ne dajejo, napotili so nas na ministrstvo za pravosodje (MP), kjer pravijo, da se v Šentjurju ne soočajo s prostorsko problematiko. Poleg tega za morebitno selitev nimajo zagotovljenih dodatnih finančnih virov.

Bodo za KCŠ morali iskati nadomestno lokacijo?

Diaci te možnosti ni povsem izključil, a je ne bo lahko najti. Predsednik uprave Alposa Ljubomir Osovnikar v poslu še daje prednost občini. »Alpos se namerava po končani prisilni poravnavi dezinvestirati s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, tudi prostorov v pritličju in pretežnem delu prvega nadstropja poslovne stavbe na Cesti Leona Dobrotinška. Prostore nameravamo prodati ali ponuditi v zakup najboljšim ponudnikom, pod temi pogoji ima skladno z že začetimi pogovori prednost občina Šentjur. Kdaj bi posel lahko uresničili, je odvisno od investitorja.«

Gordijski vozel bi nemara lahko presekali z aktivnejšo vključitvijo kulturnega ministrstva, v nasprotnem primeru občini najbrž preostane samo možnost prenove obstoječega kulturnega doma, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi, funkcionalnimi in izvedbenim usmeritvami.