Usoda Nafte in pomurskega vodovoda

Murska Sobota – Položaj gospodarstva se po zlomu Pomurke in stečaju štirih Murinih družb leta 2009 izboljšuje. Čeprav je Pomurje po razvitosti še vedno na repu, obstajajo realne možnosti za optimizem. Kako realne, bodo ugotavljali gospodarstveniki in Janševa vlada na obisku v Pomurju.

V regiji se je število gospodarskih družb v zadnjem letu povečalo, prav tako število zaposlenih. Zelo pomembno je spoznanje Pomurcev, da ima njihova regija velike razvojne možnosti, pravi direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. Gospodarstvo ima še vedno velike strukturne težave, a se je v zadnjih treh letih očistilo največjih rakavih ran, ki so ga slabile, denimo životarjenja Mesne industrije Pomurka, ki zaradi prevelikih proizvodnih zmogljivosti dolgoročno ne bi bila uspešna, tudi če bi imela dobre gospodarje. Tudi stečaji štirih Murinih družb so ljudi najprej spravili v obup. Zdaj je položaj drugačen, zdravo jedro Mure ima lastnika (Aha Skupina iz Ljubljane) z dolgoročnimi cilji, v Muri ponovno dela več kot 1600 delavcev, podjetje bo širilo proizvodnjo na tuje trge.

»Stečaji Murinih družb so nas prisilili k razmišljanju, da nekaj spremenimo, sicer bo gospodarstvo v regiji še naprej životarilo. V podjetjih so pripravili 40 razvojih projektov, vrednih 1,1 milijarde evrov, a za uresničitev niso imeli dovolj denarja. Dejstvo je, da bi podjetja za uresničitev razvojnih projektov, ki bi spremenili strukturo gospodarstva, v kratkem času težko pridobila zasebne vlagatelje.«

Pahorjeva vlada, ki je Pomurje obiskala 18. novembra 2009, je predlagala rešitve v okviru zakona razvojni pomoči regiji. Podjetja in obrtniki so za uresničitev projektov, vrednih 25 milijonov evrov, od države doslej dobili 9,8 milijona evrov nepovratne pomoči, na četrtem razpisu, na katerega so podjetja prijavila 49 projektov, bo država razdelila še 6,2 milijona evrov nepovratnih razvojnih spodbud. Država je podjetjem v regiji zmanjšala davčne obveznosti za investicije in zaposlovanje določenih skupin delavcev. Z državnim razpisom za vzpostavitev in delovanje gospodarskih centrov je Pomurju zagotovila najmanj 30 milijonov evrov. Seaway Group, Elti in Intrec iz Gornje Radgone so na razpisu dobili 26,5 milijona evrov in projekte že uresničujejo. Ker pomurskim podjetjem za uspešno tekoče poslovanje in za uresničevanje novih projektov, kljub še vedno veliki brezposelnosti v regiji (8815 registriranih brezposelnih), primanjkujejo tehnično izobraženi delavci, so lani poleti ustanovili Medpodjetniški izobraževalni center, za kar je država zagotovila dva milijona evrov. Naloga centra je, da v dogovoru s podjetji usposablja in izobražuje delavce in prispeva k hitrejšemu reševanju njihovih kadrovskih težav.

V regiji je bilo uresničenih tudi nekaj projektov izrabe geotermalne energije. Podjetje Paradajz na primer prideluje paradižnik v 40 hektarov velikem rastlinjaku, v Termah Vivat so popestrili ponudbo z ureditvijo dveh ogrevanih nogometnih igrišč.

V lendavski Nafti razvojnih projektov ne uresničujejo, zabredli so v velike finančne težave, zato so tudi ustavili gradnjo četrte tovarne formaldehida, vredne 13 milijonov evrov, in prodali družbo Nafta Strojna, ki je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) še ni potrdila. Usoda Nafte bo zagotovo ena od tem pogovorov vladnega obiska, predvidoma danes in jutri.

Vrednostno največja postavka v zakonu o razvojni pomoči regiji je gradnja pomurskega vodovoda. Na začetek velike naložbe, ki bo velika priložnost za domače gradbince, v regiji čakajo že deset let, čeprav so ji dajale prednost kar tri vlade. Dokumenti, potrebni za pridobitev evropskega denarja, so menda pripravljeni, vrednost vodovoda pa je v desetih letih narasla z desetih na 135 milijonov evrov. Pomurci bodo zato hoteli od Janše slišati zagotovilo, da bo vodovod za 120.000 prebivalcev naposled postal realnost.