Marjeta Šoštarič
Ljubljana - Čeprav upravna inšpekcija inšpektorata za javno upravo v preverjanju postopkov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pri vračanju bulmastifov Saši Baričeviču ni ugotovila nobenih nepravilnosti, so te bile in usodno prispevale k tragičnemu dogodku pred dvema tednoma. Inšpektor Marjan Štriker, ki se je podpisal pod zapisnik o upravnem nadzoru, je enako kot pravna služba ministrstva spregledal očitno napako v razsodbi upravnega sodišča. Nanjo je zdaj javno opozoril dekan pravne fakultete Rajko Pirnat.
Rajko Pirnat je pri pregledu odločb upravnega sodišča, s katerimi so Baričeviču vrnili pse, ugotovil, da je to sodišče 10. marca leta 2008, ko je v »sodbi v imenu ljudstva« ugodilo pritožbi Baričeviča in njegovega odvetnika Mira Senice na ravnanje kmetijskega ministrstva in veterinarskega inšpektorja, ki je odredil usmrtitev nevarnih psov, začasno spravljenih v zavetišču Gmajnice, naredilo napako. Prav ta sodba je bila ključna za nadaljnje ravnanje, ki je pripeljalo do tragedije.
Dekan pravne fakultete je potrdil to, na kar je ministra Pogačnika in vse odgovorne v državi že lani opozarjal poslanec Janez Ribič (SLS), katerega vztrajnost je po izdani odločbi ministrstva o vrnitvi psov lastniku aktivirala tudi državno pravobranilstvo. To pa zaradi nepridobljenega posebnega pooblastila vlade za zastopanje javnega interesa in zamujenih rokov za (pri)tožbo v tem primeru ni moglo odigrati svoje vloge.
Po Pirnatovem mnenju je sodba upravnega sodišča napačna. »Sodišče ugotavlja, da nobena določba novega zakona ne pravi, da ga je treba uporabiti za nazaj, vendar je to zmotno. Nasprotno novi zakon izrecno govori o tem, da ga je treba uporabljati za nazaj. Če je sodišče menilo, da je taka uporaba neustavna, bi moralo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, ne bi smelo kar odločiti,« je pred kamerami komercialne televizije povedal dekan pravne fakultete.
Zanemarjen člen o zaščiti živali
Upravno sodišče je preprosto zanemarilo 27. člen zakona o zaščiti živali, uveljavljen v začetku leta 2007. Ta določa, da se tudi že začeti postopki, torej tudi postopki v zvezi z napadom bulmastifov na Tržičana Stanislava Megliča leta 2006, dokončajo na podlagi določb tega novega zakona. Usodno napako so torej naredili z razsodbo, da bi morali na ministrstvu oziroma Veterinarski upravi RS (Vurs) upoštevati določbe starega zakona, in ne novega, saj se je napad na Megliča zgodil leto pred tem, in da, tako sodišče, ni mogoče uporabljati za nazaj določil novega zakona, kot je bilo to v tem primeru. V sodnem senatu, ki je presodil v korist Baričeviča in njegovega pravnega zastopnika, so bili predsedujoča višja sodnica svetnica Darinka Dekleva Marguč, višji sodnik Boštjan Zalar (brat pravosodnega ministra Aleša Zalarja) in višja sodna svetnica Alenka Belič.
Zanimivo je, da je Margučeva podpisana tudi pod razsodbo tožbe, ki jo je ob imenovanju Vide Čadonič Špelič za direktorico Vursa leta 2004 vložil njen protikandidat Črtomir Borko, ker jo je uradniški svet s predsedujočo Nevenko Črešnar Pergar kljub neizpolnjevanju vseh razpisanih pogojev potrdil za primerno kandidatko in jo z boljšimi priporočili prepustil »izbiri« takratnega ministra Milana Pogačnika in v formalno potrditev vladi. Borko je upravnemu sodišču zaman dokazoval nepravilnosti pri izbiri; eden ključnih pogojev za imenovanje direktorja Vursa je najmanj devet let delovnih izkušenj v upravnem organu za veterino, kar je bil po vseh veljavnih predpisih le Vurs, Čadonič-Špeličeva pa tega pogoja kot politična funkcionarka (sekretarka na ministrstvu) ni izpolnjevala.
Ker so v ministrovem (Pogačnikovem) poročilu predsedniku vlade »zamolčali« pomemben člen zakona o zaščiti živali, so se včeraj znova oglasili tudi v SLS. Po navedbah predsednika Radovana Žerjava so Pogačnikove navedbe pomanjkljive in zavajajoče. Če je že upravno sodišče po čudnem naključju »spregledalo« ključni 27. člen, takšnega izgovora vsekakor ne more imeti minister, saj ga Vurs v drugi in tretji odločbi nikakor ni spregledal in se je po njem ravnal, opozarjajo v SLS. Po njihovem je ne samo očitno, da je sodišče odločilo nepravilno in da minister deluje protiustavno in nezakonito, ampak je skrb vzbujajoče tudi to, da takšno ravnanje kot zakonito in neproblematično opredeljuje tudi upravni inšpektor. SLS opozarja, da so upravni organi, torej tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dolžni upoštevati zakon, ustava pa jih zavezuje, »da samostojno delujejo na podlagi ustave in zakonov«.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela