Ustanoviteljica javnih agencij bo lahko država in ne več lokalna skupnost

Vlada je 17. avgusta v javno obravnavo poslala predlog novele zakona o javnih agencijah. Razprava bo trajala do 8. septembra.

Objavljeno
23. avgust 2017 19.26
Neža Mlakar
Neža Mlakar

Ljubljana – Vlada je 17. avgusta v javno obravnavo poslala predlog novele zakona o javnih agencijah (ZJA). Razprava bo trajala do 8. septembra. Ustanoviteljica javnih agencij bo lahko država in ne več lokalna skupnost, uredili bodo tudi nezdružljivost opravljanja funkcije direktorja in člana sveta.

Spremembe se nanašajo na organizacijskopravno ureditev javnih agencij, njihovo financiranje in premoženje ter na izvajanje nadzora nad njihovim delom in poslovanjem ob upoštevanju ugotovitev računskega sodišča in vlade, pravi Vanja Režonja Utenkar iz službe za odnose z javnostjo ministrstva za javno upravo.

Namen zakonskega posega naj bi bil omejiti možnost ustanavljanja javnih agencij, kar bi prispevalo k zmanjševanju obsega državne uprave v ožjem pomenu besede ter poudarilo in ohranilo njeno temeljno regulatorno in nadzorstveno funkcijo. V obliko javnih agencij kot samostojnih subjektov javnega prava se je postopoma izločila večina funkcij, ki v državno upravo v ožjem pomenu besede namreč ne sodijo in jih je mogoče bolje, hitreje in ob manjši obremenitvi javnih sredstev opravljati zunaj nje, menijo pisci zakona.

Težko razvidno število agencij

Glede ustanavljanja javnih agencij in javnih skladov je v revizijskem poročilu računskega sodišča kot problem navedeno, da v določenem trenutku ni preprosto ugotoviti, koliko javnih agencij in javnih skladov deluje, saj to ni vedno razvidno iz imena. Računsko sodišče ugotavlja, da tudi neprestano spreminjanje, ukinjanje in preoblikovanje kažejo na to, da odločitve o ustanovitvi ali preoblikovanju obstoječih javnih agencij niso bile vedno dobro premišljene.

Računsko sodišče v poročilu navaja veliko odstopanj od skupnih pravil - med pomembnejšimi navaja takšna, ki določajo, da so direktorji javnih agencij že po funkciji hkrati tudi predsedniki svetov javnih agencij, v nekaterih primerih pa so člani sveta lahko celo ostali zaposleni.

Na organizacijskopravnem področju bo po predlogu lahko ustanovitelj javne agencije država, a ne tudi lokalna skupnost. Upravičenost obstoja javne agencije bo ustanovitelj preveril v treh letih od vpisa v sodni register, in če ta ne bo upravičen, se bo agencija ukinila, upravne naloge na podlagi javnega pooblastila pa se bodo prenesle na pristojno ministrstvo.

Nezdružljivost funkcij direktorja in člana sveta

Direktor bo izbran na javnem natečaju s postopkom prek uradniškega sveta, izrecno pa bodo uredili še nezdružljivost opravljanja funkcije direktorja in člana sveta. V pogodbi o zaposlitvi direktorja bodo določeni pričakovani rezultati in cilji dela za mandat, doseganje ciljev pa bodo preverjali vsako leto.

Člane sveta agencije bo imenoval ustanovitelj oziroma v njegovem imenu vlada, v nekaterih javnih agencijah pa se bo vzpostavil tudi strokovni svet kot senat, v katerega člane v skladu s področnim zakonom lahko imenuje tudi državni zbor. Število zaposlenih v javni agenciji se bo določilo v kadrovskem načrtu, ki ga bo sprejela vlada. Agencija pa se bo lahko zadolžila le pod pogoji in na način, kot to ureja zakon o javnih financah.

Obstoječe javne agencije bodo kot do zdaj nemoteno nadaljevale svoje delo, skladno s predvidenimi spremembami zakona pa bo treba poenotiti organizacijo in delovanje, so nam pojasnili na ministrstvu. Namen sprememb zakona namreč ni poseganje v status uslužbencev, ki imajo v javnih agencijah sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zatrjujejo.

Ker bodo predlagane spremembe statusne narave obveljale tudi za obstoječe javne agencije, je predvideno prehodno obdobje za uskladitev posebnih zakonov, na podlagi katerih so javne agencije ustanovljene, in za uskladitev ustanovitvenih aktov. Na vprašanje, koliko bo na novo ustanovljenih agencij, pa so z ministrstva odgovorili, da bo njihovo število ostalo isto.