Tiskane izdaje
Ljubljana – »Včeraj je nekdo nekaj rekel, danes je že izdelan transparent, ki se nanaša na to« je ljudsko ustvarjalnost na protestih opisal Klemen Ploštajner, eden od ustanoviteljev spletne strani Danes je nov dan.
Čeprav ostajata gesli Gotof je! in Lopovi! še naprej rdeča nit protestov, so jih na transparentih izrinila druga, aktualnejša gesla. Na zadnji vseslovenski vstaji so bila najbolj sveža tista, ki so se nanašala na shod Zbora za republiko, denimo: Pozor, fašizem! V slogu manj je več so bili še zapisi, kot so Dober dan za odstop, Naša last (na Banki Slovenije), Spor za republiko, Ta plakat NI ponarejen ...
Stalni obiskovalec protestov, upokojenec Janez Turk, je prav tako prišel s svežim transparentom. Osredotočil se je na kulturni praznik: Živé naj vsi Slóvenci, ki hrepené dočakat dan, da skorumpirana elita – spoka stran! »Vedno se poskušam domisliti česa novega. Eno izmed mojih gesel je bilo denimo Bolje bruseljska trojka kot Janša-Pahorjeva perestrojka,« je razkril avtorstvo in v zrak molel palico, na katero je bil pritrjen dvostranski napis. Druga stran je pravila: Veš, Janša svoj dolg? ODSTOP!
Eden izmed transparentov, s katerim se je prizorišču približevala manjša skupina, je spraševal: Kaj nam koristijo zakoni, če ni morale? »Vsakič dodamo koga ali kaj novega. Tokrat smo tudi mi na čast kulturnemu prazniku napisali pesmico,« je povedala Brigita Kirn. Glasila se je takole: Naj odstopi Janša, naj odstopi vlada, če še ima naš narod rada. »Nikoli se nismo veliko menili za politiko, zdaj pa so razmere privedle tako daleč, da se čutimo poklicane povedati svoje mnenje. Smo prijatelji, nekdanji sodelavci, pred demonstracijami se dobimo in pripravimo transparente.«
Vlasta Nikolič več let sodeluje v različnih skupinah, tokrat se je pridružila antikapitalističnem bloku, kjer so zasnovali gesla, kakršno je Proti kozmetičnim popravkom, za korenite družbene spremembe.
»Ponavadi zapišemo tisto, za kar menimo, da drugi ne bodo, a je del tega boja. Pomembno pa se nam zdi, da ohranimo sporočilo, da smo proti predstavništvu in proti ustanavljanju novih strank in da to, kar se dogaja na ulicah, ni le izraz jeze, ampak legitimen izraz volje ljudstva,« je pojasnila.
Na splošno meni, da so transparenti, ki jih ljudje prinašajo na proteste, zelo duhoviti in kreativni. »Prav je, da vsak pove tisto, kar se mu zdi najbolj pomembno. To bi moralo ostati vodilo.«
Spontano in kreativno
Klemen Ploštajner, študent sociologije in eden od ustanoviteljev spletne strani Danes je nov dan, pri proučevanju transparentov opaža zlasti razliko med samoorganiziranimi in bolj formalnimi – denimo sindikalnimi – demonstracijami. »Tam so udeleženci le poslušalci, ki ploskajo. Na teh bolj spontanih, samoorganiziranih protestih, pa je navzoča neverjetna kreativnost: vsak transparent je drugačen, vsak je unikaten, vsebine so raznolike – prav zato, ker vsebina ni točno uokvirjena.«
Za primer je navedel demonstracije za državljanske pravice v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja. Takrat transparenti še niso bili tako »ljudski«, ampak so vsebovali bolj sindikalne slogane. Ko so protesti leta 1968 postali bolj ljudski, so bili tudi transparenti bolj kreativni. Ustvarjalnost pa se je najbolj razvila konec devetdesetih let v okviru antiglobalizacijskega gibanja.
Po aktualnih transparentih se vidi, da ljudje spremljajo dogodke, saj so neverjetno odzivni, ugotavlja Ploštajner: »Včeraj je nekdo nekaj rekel, danes je že izdelan transparent, ki se nanaša na to.« Pri tem ima zelo pomembno vlogo internet, saj se protestniki, pa če so še tako različni, povezujejo prek njega.
Oblast protestnikom očita hujskaštvo in celo sovražni govor. Kje je meja med provokativnim in sovražnim? »Zelo težko je postaviti univerzalno mejo zunaj konteksta. Če pogledamo celotno paleto transparentov, so taki z agresivno vsebino oziroma – če vzamem drugi ekstrem – socialistični ali komunistični v manjšini. Če je bil kateri agresiven, je bil v humornem kontekstu,« meni Ploštajner in dodaja, da so tudi izjeme, kot transparent, ki je politike gnal v Hudo jamo, ali pa grafit, ki je govoril o klanju kristjanov. »Smisel demokratičnih gibanj ni to, da se nasilno postavi meje in se zatre ekscese, ampak da se jih samoizločuje. Idealna družba bi bila takšna, da bi bil tisti, ki bi pozival k nasilju, takoj diskreditiran,« je prepričan Ploštajner.
Hramba za zgodovino
Ker so transparenti, letaki in drugo gradivo z demonstracij pomembni pričevalec zgodovine, jih zbirajo v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, v sklopu drobnega tiska.
»Transparenti in letaki z demonstracij prikazujejo del zgodovine, ki drugače ne bi bil povedan. Demonstracije bodo šle mimo, efemerno gradivo pa takoj, ko ni več dosegljivo, izgine,« je povedala Veronika Potočnik, vodja zbirke drobnega tiska in sive literature v NUK.
Ravno zaradi dnevne aktualnosti se zdi to gradivo mnogim nepomembno in se ne zavedajo, da njegova vrednost raste s časovno distanco, je opozorila. Med kopico transparentov, ki ponesejo v preteklost, je tudi gradivo iz časa slovenskega osamosvajanja, med njimi letaki, ki so leta 1988 pozivali k izpustitvi četverice JBTZ z geslom: Janeza Janše ne damo!
Vse gradivo, ki ga zberejo, postavijo v zgodovinski kontekst. »Tako smo zbirali tudi material ob osamosvojitvi. Zdaj zbiramo gradivo z demonstracij,« je poudarila. »Prinesejo nam ga običajni ljudje, nekateri osebno, nekateri ga pustijo v recepciji.« Tako so po enem izmed protestov kar pri vratarju pustili table.
A nekateri transparenti so tako veliki, da bi zavzeli preveč prostora, zato pri Nuku raje sprejmejo elektronske verzije, ki jih shranijo v bazo podatkov, prosto dostopno na njihovi spletni strani.
