V Avstriji Muro krotijo jezovi, v Sloveniji pa dere

Raziskava: Med območji pomembnega vpliva poplav tudi kraji ob reki Muri.

Objavljeno
26. junij 2014 22.41
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
Ljutomer – V Avstriji je na glavni strugi Mure zgrajenih 34 velikih hidroelektrarn, na Murinih pritokih pa še 31 manjših. Izgradnja treh je blizu. Vplivi zajezitev reke, nastalih zaradi elektrarn, se na odsekih mejne Mure in v nadaljevanju notranje Mure na območju Slovenije že kažejo. Predvsem kot erozija dna, delno tudi brežin, poleg neposrednega vpliva na podtalno vodo oz. na zniževanje rečne gladine pa se posledice kažejo tudi v vse večji poplavni moči reke Mure.

Poleg negativnih izkušenj (prekinjena prodonosnost, nižanje gladine reke Mure, povečana hitrost reke, ki povzroča poglobitev struge) ekstremnejše poplave reke Mure nakazujejo tudi podnebne spremembe. »Nekaj bomo morali storiti,« pravi koncesionar za rabo vode na reki Muri, mariborska družba Dravske elektrarne (DEM): »Poleg tega, da se bomo morali naučiti zadrževati vodo, bomo morali zaradi poplav zagotoviti tudi ustrezne retenzijske oziroma razlivne poplavne površine. Kjer to ni mogoče, bomo morali izgrajevati ustrezne vodnogospodarske zaščite«.

Igor Čuš, ki se na DEM že desetletja ukvarja z Muro, pravi: »Zatiskamo si oči pred pravim stanjem in njegovimi posledicami. Zaradi očitnih in potrjenih hidro-morfoloških sprememb (erozija dna struge in posledičnega nižanja vodostaja reke Mure) in zaradi upoštevanja določenih hidromorfoloških elementov, je ekološko stanje reke Mure in njenega vplivnega območja slabo. Na Muro vezano vodno telo podzemne vode Murskega polja pa je ocenjeno s slabim kemijskim stanjem«.

Povečane poplavne moči reke Mure se zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu. Minister v odhajanju Dejan Židan je jasen: »S stanjem ob reki Muri zagotovo ne moremo biti zadovoljni. Daleč od tega«. Na njegovem ministrstvu so »po dolgi in intenzivni javni razpravi v preteklih letih določili 61 območij pomembnega vpliva poplav«, med katera so uvrščena tudi območja na slovenskem delu porečja reke Mure«.

Poplavno: Gornja Radgona, Odranci, Sladki vrh, Razkrižje

In kaj namerava storiti država za ustrezno protipoplavno zaščito v obvodnem pasu Mure v Gornji Radgoni, v Sladkem Vrhu, v Razkrižju, Lendavi in v Odrancih? »Do konca tega leta bomo zagotovili večino kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti za območja pomembnega vpliva poplav, v okviru katerih bomo pripravili načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti porečja reke Mure in načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti porečja Ledave z Veliko Krko,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MKO). »Še več«, dodajajo: »Ravno te dni se dogovarjamo z avstrijsko, madžarsko in hrvaško stranjo, da bi pripravili skupni načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za celotno mednarodno oz. transnacionalno porečje reke Mure«.

Medtem ko Igor Čuš z DEM opozarja, da se Murina struga »dokazano poglablja, zaradi česar je avstrijska stran z bočnimi razširitvami levega brega Mure začela dodajati gramoz v tok reke, a to po dosedanjih podatkih na slovenskem delu reke ni zvišalo struge, gramoz pa se nalaga pri Razkrižju oz. na meji s Hrvaško, kar povzroča višje gladine poplav«, na MKO protipoplavne načrte šele zbirajo. »Načrte moramo pripraviti najkasneje do 22. decembra prihodnje leto«, pravijo in poudarjajo, da »glede prioretizacije izvajanja protipoplavnih ukrepov zagotavljamo, da je ta vezana na obvladovanje poplavne ogroženosti identificiranih 61 območjih«.

Je rešitev hidroelektrarna?

Na kakšen način nameravajo zagotoviti varnost ljudi in njihovih obdelovalnih površin zemlje pred morebitnimi poplavami Mure, z MKO odgovarjajo, da se »poplavno varnost Pomurja zagotavlja z visokovodnimi nasipi ob Muri in pritokih in z zadrževalniki visokih voda na pritokih Mure«. Bi glede na dejstvo, da na spodnji Savi poplav po izgradnji HE praktično ni bilo, izgradnja elektrarn(e) na reki Muri morda zagotovila večjo poplavno varnost? »Podobno kot na Savi, bo moral koncesionar za rabo vode (HE) tudi na koncesioniranih odsekih Mure, namenjenih energetski izrabi, zagotavljati poplavno varnost,« nejasno odgovarjajo z MKO.