Tiskane izdaje
Ljubljana - Iskanje neznane Dijane Đuđić se je nadaljevalo tudi dan po razkritju verjetno nezakonitega posojila stranki SDS. Prizadevanja so privedla celo do pridržanja novinarske ekipe Pop TV in Kanala A v Prijedoru v BiH.
Ekipa dveh novinarjev in snemalca v Prijedoru v Bosni in Hercegovini je zbirala informacije o Đuđićevi, med drugim so zvonili na njenem domačem naslovu. Bili so na javni površini in zgolj spraševali mimoidoče, če kaj vedo o Đuđićevi, nato pa je do njih pristopila lokalna policija in jih na podlagi suma terorizma pridržala, je poročal 24ur.
Policisti so novinarski ekipi, ki je sicer bosansko-hrvaško mejo prečkala brez težav, dejali, naj gre z njimi na policijsko postajo, sicer jih bodo odpeljali s silo. Menda so organi pregona na kraj dogodka prispeli po tem, ko so prejeli več (anonimnih) prijav, da je v Prijedoru slovenska novinarska ekipa.
Po približno polurnem zaslišanju so policisti ekipo izpustili na prostost, so še zapisali na spletni strani 24ur.
Fizična oseba lahko posodi največ 15.800 evrov
Kredit, ki ga je SDS najela pri Dijani Đuđić konec lanskega leta v višini 450.000 evrov, ni sporen zgolj zaradi možnosti, da je v nasprotju z zakonom o političnih strankah. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel danes še ni sprožil izrednega postopka revidiranja poslovanja SDS, je pa že v torek nakazal, da obstajajo vsi znaki, da bi lahko šlo za prekršek, ker lahko fizična oseba posodi največ 15.800 evrov, in ne 150.000, kolikor znaša prvi obrok posojila.
Kredit stranki SDS je problematičen tudi po vsebinski plati, saj ga »krasita« nizka dvoodstotna fiksna obrestna mera in slabo zavarovanje. SDS ga je namreč zavarovala s 44,16-odstotnim lastniškim deležem v založbi Nova obzorja (Demokracija, Škandal24). Zanimivo pri tem je, da v SDS ocenjujejo, da je njihov delež v Novih obzorjih vreden toliko, kolikor so vzeli kredita, ki ga bodo namenili financiranju letošnje predvolilne kampanje na nacionalni in lokalni ravni. A glede na finančne podatke znaša po naši oceni poštena vrednost družbe med 100.000 in 150.000 evri.
Sumljiv izvor denarja
Druga dilema, na katero je treba opozoriti, je izvor denarja, ki ga je pridobila SDS. Glede na naravo posla bi posel prej spominjal na poskus pranja denarja kot na običajno posojilno razmerje. Na vprašanje, na kaj lahko posumimo pri takšni transakciji, je nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos odgovoril, da želi nekdo prikriti pravi izvor denarja: »Sistem za preprečevanje pranja denarja v BiH deluje kar dobro, ampak celoten sistem odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj v BiH je na precej nižji ravni kot v Sloveniji. To pomeni, da je nekdo lahko ocenil, da nihče ne bo mogel ugotoviti dejanskega porekla denarja.«
To je še zlasti zanimivo, ker vse kaže, da je 32-letna Dijana Đuđić med avgustom in decembrom lani v Sloveniji dala vsaj tri kredite v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov. Z enim od prejemnikov tega denarja smo včeraj govorili (ime in priimek hranimo v uredništvu), povedal je, da je za Dijano Đuđić slišal v Republiki Srbski in da mu je po posredovanju znancev prinesla nekaj sto tisoč evrov vredno posojilo v kovčku. Ko smo danes v Banjaluki preverjali, kdo bi lahko bila Dijana Đuđič, smo iz krogov ljudi, ki imajo pod palcem veliko denarja, dobili tudi izjavo, da Đuđićeve v krogih poslovnežev ne poznajo. »Poznam bolj ali manj vse, ki kaj pomenijo v poslu v Republiki Srbski in v BiH, za to ime pa prvič slišim,« pravi naš vir. Svetlana Cenić, nekdanja finančna ministrica Republike srbske, pa je glede tega posojuila za RTV Slovenija ostra in dejala, da se »iz letala vidi, da je to absolutno nelegalno.«
NKBM je zaprla račun
Dijana Đuđić je imela račun odprt pri NKBM, a posojilo SDS ni šlo z računa pri mariborski banki. Ta je namreč tega zaprla že pred meseci, smo izvedeli, tako da ni znano, iz katere banke je SDS prejela prvo tranšo kredita.
Možnosti, zakaj je NKBM zaprla račun Đuđićevi, sta po besedah naših virov dve. Prva je, da je banka ugotovila določene sume, denimo sumljive dvige denarja, in to sporočila uradu za preprečevanje pranja denarja. Če je ta potrdil sume, denimo glede nepojasnjenega izvora denarja, je banka račun zaprla. Druga možnost pa je, da so za Đuđićevo veljala strožja pravila NKBM glede odpiranja računov za nerezidente, ki ne delajo v Sloveniji. NKBM je pravila zaostrila tudi zaradi ugotovitev inšpektorjev Banke Slovenije, da ima področje preprečevanja pranja denarja v banki luknje.
