Od tega so okoli 15 milijonov evrov prispevali od svojega občasnega dela dijaki in študenti (sprememba zakona), povečanje pa je tudi posledica prispevkov večjega števila zaposlenih in višjih plač. Drugi prihodki (66,2 milijona ali 2,6 odstotka) so iz regresnih zahtevkov (19,6 milijona), z mednarodnimi sporazumi upravičenega zdravljenja tujcev pri nas (19,1 milijona), iz splošnega proračuna za socialno ogrožene (12,4 milijona) in iz dogovora z dobavitelji zdravil.
ZZZS je imel tudi 77 milijonov evrov (3,3 odstotka) več izdatkov kot leta 2014 (v tabeli). Na računu mu je ostalo 5,1 milijona evrov, kaže prva ocena poslovanja za leto 2015. Kako bo ta denar letos porabil, Samo Fakin, v. d. generalnega direktorja ZZZS, včeraj ni mogel povedati, saj je to stvar partnerskih pogajanj v okviru splošnega dogovora, še bolj pa odločitve vlade o spornih vprašanjih. Potreb je veliko. Fakin meni, da bi prioriteta vsekakor morala biti odprava čakalnih dob. Iz tega naslova je bilo leta 2014 vloženih 127 vlog za zdravljenje v tujini (za lani podatkov še nimajo).
Po Fakinovih besedah bi bilo treba plačevati vse potrebne specialistične preglede v Sloveniji, da se bolniki in denar ne bi prelivali na tuje. Za nove urgence pa ni treba dodatnega denarja, potrebna je boljša organizacija, je dejal.