Tiskane izdaje
Ljubljana – V tem obdobju se povečuje število bolnikov z respiratornimi okužbami dihal, za katere so najbolj dovzetni otroci, osebe s kroničnimi boleznimi in starejši. Prva obolenja se ponavadi začnejo jeseni, največ obolelih pa je praviloma januarja in februarja.
Okužbe dihal so pozimi najpogostejši vzrok za obisk osebnega zdravnika, pravi Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Za starejše so lahko nevarne tudi okužbe z virusi gripe, zlasti zaradi morebitne težke klinične slike, zapletov oziroma pojava sekundarnih bakterijskih okužb, na primer pljučnice in poslabšanja osnovne, kronične bolezni.«
Da bi se izognili prehladu ali gripi, na splošno za vse veljajo priporočila, naj se izogibamo javnih zaprtih prostorov, v katerih je veliko ljudi, kot so, denimo, veliki nakupovalni centri, kinodvorane in podobno. Strokovnjaki svetujejo tudi temeljito umivanje rok večkrat na dan in čim manj dotikanja nosu, ust in oči, ki so najpogostejša mesta za vstop virusov in bakterij. Za boljšo odpornost priporočajo dovolj spanja, uživanje veliko sadja in zelenjave ter uravnoteženo prehranjevanje, pa tudi dovolj tekočine, predvsem naravne sadne sokove in zeliščni čaj, ter redno gibanje.
Tri pravila
Za preprečevanje širjenja gripe na NIJZ svetujejo upoštevanje treh pravil. Če zbolimo in bi lahko imeli gripo, je najbolje ostati doma. Poleg že omenjenega temeljitega umivanja rok si pri kihanju ali kašljanju usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo oziroma kašljamo v rokav.
Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje, pravijo na NIJZ. Še posebno ga priporočajo starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, otrokom do drugega leta starosti, nosečnicam ter vsem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, in njihovim svojcem.
Po podatkih NIJZ se je zadnja leta zniževal delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih deset odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča, da bi bil delež cepljenih proti gripi v tej in drugih rizičnih skupinah 75 odstotkov.
Nevarne pnevmokokne okužbe
Grilčeva svetuje tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: »Starejši imajo o tovrstnem cepljenju pogosto premalo informacij, zato se zanj kljub koristnosti ne odločajo. Bakterija pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih pljučnic. Poleg pljučnice pnevmokoki povzročajo meningitis, sepso in akutna vnetja srednjega ušesa. Pnevmokokne okužbe, zlasti pljučnice, se najpogosteje pojavljajo v hladnejših mesecih, ko je tudi več bolnikov z virozami in gripo. Zato je za zaščito zdravja predvsem starejših smiselno cepljenje tako proti gripi kot tudi proti pnevmokoknim okužbam.«
Glede na to, da ima cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim kar precej nasprotnikov, ki dokazujejo škodljive učinke cepiv, kakšne so razlike med učinki pri cepljenju otrok in starejših oziroma drugih odraslih? »Odziv na cepljenje pri starejših je ponavadi nekoliko slabši v primerjavi z mlajšimi. Zlasti pri starih zaradi imunosenescence imunski sistem ne reagira več tako burno kot pri mladih, s starostjo slabita tako celična in humoralna imunost. Kljub temu je cepljenje na primer proti gripi smiselno, ker prepreči hud potek okužbe oziroma zaplete,« na to odgovarja Grilčeva. Na vprašanje, ali starejše ogroža tudi pojav ošpic, pa pojasnjuje, da so ljudje, rojeni pred letom 1960, proti ošpicam odporni.
***
Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo od 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Vsebine iz strani Generacija + so zbrane na enem mestu, dobite jih s klikom na zgornjo pasico.
