Tiskane izdaje
Dosedanje ugotovitve in možne rešitve sta varuhinji poleg predstavnikov Inštituta za okolje in prostor, Inštituta za varovanje zdravja, ljubljanske Biotehniške fakultete, ministrstva za zdravje in ministrstva za kmetijstvo in okolje predstavila tudi Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje in Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan.
Šuštar je zahteve Celjanov povzel v ponovnem pozivu k sprejetju vladne uredbe ali zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, s čimer bi lahko v doglednem času bolje zaščitili zdravje prebivalstva in naravo pred nebrzdanim interesom kapitala.
»V Celjski kotlini, posebej v mestu Celje in nekaterih okoliških naseljih, gre za dolgoletno, vztrajno kršenje pravice do zdravega življenjskega okolja,« je opozoril Tomaž Ogrin. Pri tem ne gre le za nezdravo, temveč za gosto poseljeno okolje, ki je kemično strupeno. Obolevnost prebivalstva je nad povprečjem. Inštitut za varovanje zdravja je marca 2012 za Celjsko kotlino izdal celo prepoved pridelave in uživanja lokalno pridelanih vrtnin. Ogrin je Nussdorferjevo seznanil tudi s svojimi ugotovitvami, da gre pri tem za dolgoletno neodgovornost mestne občine, torej župana Bojana Šrota in mestnega sveta, ki ignorirata razmere in zanikata zastrupljenost mesta, čeprav so ugotovitve analiz jasne. Še huje, po njegovem je odpovedala tudi etika nekaterih strokovnjakov na odgovornih položajih.
Varuhinja v četrtek spet prihaja v Celje. Na pogovor z njo se je potrebno napovedati. Poslušala bo lahko tudi pritožbe zaradi življenja v zastrupljeni dolini.
