V Celju in Zagorju je kot v Parizu

Kakovost zraka se počasi izboljšuje, a bo treba zamenjati večino peči in spremeniti promet.

Objavljeno
08. december 2016 23.22
rsi_onesnazevanje
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Temperaturna inverzija povzroča mešanje vseh izpuhov v zraku do višine 800 metrov, vetra pa ni. Vse peči na drva in promet povzročajo čezmerno onesnaženost zraka z delci. Slovenija je po tem merilu med najbolj onesnaženimi v Evropi, tudi zaradi manjše prevetrenosti.

Pri tleh je bila v velikem delu Slovenije zjutraj megla in štiri stopinje Celzija pod ničlo. Na višini med 800 in 2500 metrov pa je temperatura zraka višja od nič stopinj. »To ustvari zaporno plast, vsi izpušni plini se mešajo do te višine,« pojasnjuje Brane Gregorčič iz Arsa. To je značilno za stabilno zimsko vreme z močno inverzijo in je »jamstvo za poslabšanje kakovosti zraka«. Te razmere bodo po njegovi napovedi trajale do nedelje, potem bo veter onesnaženje razpihal.

Najslabši zrak v teh dneh dihajo v Celju in Zagorju, le malo bolje je v Trbovljah in Ljubljani, pojasnjuje Janja Turšič iz Arsa. Na severovzhodu države je bolje, na Primorskem pa delci ne presegajo dnevnih mejnih vrednosti. Slovenija je glede onesnaženosti zraka med slabšimi evropskimi državami, v primerjavi z Indijo ali Kitajsko pa imamo zelo kakovosten zrak. Najčistejši zrak imajo v skandinavskih državah, Irski in Islandiji. »V teh državah veter močno piha, poleg tega so večinoma redkeje poseljene, v Sloveniji pa živimo v dolinah oziroma kotanjah,« je Gregorčič dopolnil Turšičevo.

Omejitev prometa ni

V Parizu, kjer zaradi onesnaženosti zraka omejujejo promet, imajo zrak podobne kakovosti kot v Celju in Zagorju. Za sedem območij (Murska Sobota, Ljubljana, Maribor, Celje, Zasavje, Novo mesto in Kranj) so sprejeti odloki za zmanjšanje onesnaženja. Ukrepe prav zdaj preverjajo. Cilj je zmanjšanje emisij iz individualnih kurišč, podpore bodo za zamenjavo kotlov, prehod na plin, subvencije bodo tudi za projekte javnega prevoza in čiste mobilnosti. »Ukrepi pri nas so usmerjeni bolj v umirjanje prometa, ne v zapiranje cest,« pravi Turšičeva.

Za onesnaženje zraka v Indiji velja plastična primerjava, da je to tak obseg, kot da bi vsak prebivalec na dan pokadil in izpuhal štiri škatlice cigaret. Turšičeva take primerjave za kakovost slovenskega zraka nima, dejala je le, da so bile skale merilnika onesnaženja za dim cigarete v bližini popolnoma nezadostne. »Velja pa, da je pri nas zrak pet- do desetkrat čistejši kot v Indiji in na Kitajskem,« pravi Turšičeva. Gregorčič je dodal, da se je kakovost zraka pri nas v 40 letih zelo izboljšala, pred desetletji smo imeli v zraku veliko več delcev, poleg pa še žveplov dioksid, ki ga zdaj skoraj ni, Turšičeva pa je dejala, da tudi sedanji trendi kažejo izboljšanje.

Letne mejne vrednosti za delce (40 mikrogramov na kubični meter) v zadnjih letih v Sloveniji na nobenem merilnem mestu niso bile presežene. Preseganje dnevnih mejnih koncentracij (50 mikrogramov na kubični meter, ki je po zakonu lahko presežena 35-krat v koledarskem letu) pa se medtem po njenih besedah dogaja na vseh merilnih mestih, le na Primorskem je preseganj vse manj kot 35. »Število preseganj je sicer zelo odvisno od vremenskih pogojev v zimskem času, kakšen mesec jih lahko naštejemo tudi 20,« je še pojasnila Turšičeva.

Kako ravnati

Delci dokazano skrajšujejo življenje, v mestih z onesnaženim zrakom tudi za več let. Z vidika varovanja zdravja so najobčutljivejši odrasli in otroci, ki imajo kronične težave z dihali in srčne bolezni, ter starejša populacija. »Tem prebivalcem priporočamo, da omejijo fizično aktivnost na prostem, da zračijo prostore, ko so koncentracije delcev najmanjše, običajno v dopoldanskem času,« je poudarila Turšičeva in dodala, da so koncentracije namreč najvišje v večernem času.


Zapiranje v notranje prostore pri delcih ne pomaga, je pojasnila Turšičeva, po določenem času se vsebnost namreč izenači. Zapiranje pa je koristno pri poletnem ozonu. Na razmere lahko vpliva že ena do okolja neprijazna hiša. Na vprašanje, kako lahko preprečimo tako ravnanje v okolici, na Arsu ne znajo odgovoriti. Inšpektor za okolje bi moral take sosede ujeti pri dejanju; analiz saj in pepela, ki bi pojasnila vse, pa še ne delajo. »V nekaterih državah je tudi to urejeno, dimnikar lahko neprimerno peč odnese iz hiše,« pravijo na Arso.

Novoletno onesnaženje

Prihodnji večji vir delcev v zraku bodo ognjemeti. »Ognjemeti precej poslabšajo zrak, 1. januarja so povsod presežene dnevne mejne vrednosti delcev,« je opozoril Gregorčič. Glavna sestavina delcev so kovine, denimo stroncij in barij, zaradi katerih imajo ognjemeti barvo.