Tiskane izdaje
Celje - Grofje Celjski, najpomembnejša plemiška družina na Slovenskem, ki je na višku moči v 14. in 15. stoletju za premoč tekmovala celo s Habsburžani, bodo v začetku oktobra dobili v Celju prvo stalno muzejsko predstavitev.
Razen deloma dvorišča je namreč že povsem zaključena obsežna in tri milijone evrov vredna prenova zahodnega trakta in stolpa Knežjega dvorca v središču Celja, v katerem je izjemne prostore za predstavitev svojih zbirk dobil Pokrajinski muzej. V arheološki kleti pod Knežjim dvorcem je že predstavljena rimska Celeia, mesto pod mestom, v katerem so vidni tudi ostanki hiš, obzidij in tlakovanih ulic iz rimskih časov, v pritličnih prostorih dvorca pa bodo predvidoma prihodnje leto zaokrožili predstavitev arheoloških najdb na širšem celjskem območju v obdobju od paleolitika pa do zgodnjega srednjega veka.
Na ogled tudi novci iz kovnice Celjskih
Muzejska razstava o grofih Celjskih, kot jo je zasnovala kustosinja Rolanda Fugger Germadnik, bo v celjskem Knežjem dvorcu predstavila vzpon in zaton te plemiške družine ter njen položaj v 14. in 15. stoletju, ko je bila za časa Hermana II., Friderika II. In Ulrika II. na višku moči in so si Celjski kot državni knezi pridobili pravico tudi do kovanja lastnega denarja.
Na razstavi bodo predstavljeni tudi trije od doslej po javnem vedenju samo šestnajstih najdenih novcev iz kovnice Celjskih, prvič pa bosta slovenski javnosti predstavljeni tudi kopiji pečnic s kraljevega gradu v Budimpešti, na katerih sta upodobljena ogrska kraljica in cesarica Barbara Celjska in njen mož ogrski kralj in nemški cesar Sigismund Luksemburški. Na muzejski razstavi v Knežjem dvorcu bodo v posebej izdelanih vitrinah razstavljene tudi lobanje članov rodbine Celjskih, ki so že več kot 50 let v strokovni hrambi Pokrajinskega muzeja.
S stalno razstavo do boljšega obiska
Zgodba o grofih in knezih Celjskih, kot bo po desetih letih na novo bolj celovito in za stalno predstavljena v muzejskih prostorih celjskega Knežjega dvorca, pa ne pomeni zgolj velikega strokovnega podviga, temveč tudi atraktiven dodatek v kulturni in turistični ponudbi Celja, zdraviliških in turističnih krajev na širšem Celjskem in tudi celotne Slovenije, je prepričan direktor celjskega Pokrajinskega muzeja Stane Rozman. Zato si v naslednjih letih obeta večji obisk muzeja in njegovih razstav, ki naj bi se s približno 25 tisoč postopoma povzpel na okoli 40 tisoč obiskovalcev letno.
Knežji dvorec, ki so ga celjski grofje zgradili v 14. stoletju, še ni v celoti prenovljen. Na prenovo še čakata njegov južni stolp ter vzhodni del stavbe, ki mu bodo ostrešja znižali na izvirno srednjeveško višino. Že jeseni pa bodo deloma odprli dvorišče dvorca na Trg Celjskih knezov in podrli del kamnitega zidu, s katerim je bil dvorec obdan, ko je še služil za vojašnico.
