Drava pri Dravogradu ne narašča več
Tako naj bi bilo do polnoči, a so gasilci še vedno v pripravljenosti.
Odpri galerijo
FOTO: Tadej Regent/Delo
Dravograd – Razmere v Dravogradu, ki si jih je zgodaj dopoldne ogledal predsednik vlade Marjan Šarec, se ne zaostrujejo. Po podatkih Civilne zaščite za Koroško, pretok reke Drave na meji s Slovenijo do polnoči naj ne bi presegel 1500 kubičnih metrov vode na sekundo.
V Dravogradu so kljub temu že od včeraj pripravljeni na najbolj črn scenarij, saj bi pri pretoku 1700 kubičnih metrov že morali evakuirati okoli petdeset ljudi, ki živijo ob reki. Ponoči se je oglasil tudi alarm. »Zaradi strahu, ki so ga nam vlile v kosti katastrofalne poplave leta 2012, smo se tokrat na nevarnost poplav bolje pripravili,« je povedala županja Dravograda Marijana Cigala, ki opaža, da so tudi Avstrijci tokrat pokazali nekoliko več pripravljenosti za sodelovanje.
»Sem pa razočarana, ker naša država, kljub temu da zelo dobro ve, kako hudo je bilo pred šestimi leti, ni kaj dosti postorila, da se dogodki ne bi ponovili,« doda Marijana Cigala in spomni, da od države niso dobili nobenih sredstev za sanacijo škode v poplavah leta 2012. »Dobili smo le 34 tisoč evrov interventnih sredstev,« pove županja.
»Ne le Dravogradu, vsem občinam ob Dravi je država prepolovila tudi koncesnino za uporabo reke Drave, prenizka je tudi povprečnina na prebivalca. Sanacijo izrednih razmer bi morali plačati iz rezerve, ki pa je po decembrskem vetrolomu prazna,« opozarja dravograjska županja. Sprašuje se tudi, čemu država terja, da hodijo od občana do občana in popisujejo škodo, če na koncu tako ali tako ne dobijo ničesar. »Dajemo jim lažno upanje, kar ni dobro,« je prepričana županja.
V Dravogradu so razočarani tudi nad ministrstvom za okolje in prostor. Neprestano jih opozarjajo, da je potrebno redno čistiti sotočja rek. V sotočju Drave in Meže je občina želela sama očistiti gramoz iz struge, a je že naslednji dan dobila na vrata inšpekcijo, češ, da niso pristojni za takšen poseg. »Pričakujemo, da bo država vsaj zdaj uvidela, da občine ob Dravi, ne le naša, potrebujemo dodatna sredstva vsaj za nakup protipoplavnih ovir,« pravi Cigala.
Predsednik vlade Marjan Šarec, ki je iz Dravograda odšel še v Maribor in na Ptuj, je obljubil, da bo vlada precejšnjo pozornost posvetila preventivi. »Denarja v proračunu sicer ni toliko, kot bi si želeli, a vseeno,« je rekel Šarec. Poudaril je, da je ob takih dogodkih ključna predvsem komunikacija med Slovenijo in Avstrijo, ki je pred šestimi leti zatajila in v porečju Drave povzročila veliko škodo.
Tako visoka je bila Drava zjutraj:
V Dravogradu so kljub temu že od včeraj pripravljeni na najbolj črn scenarij, saj bi pri pretoku 1700 kubičnih metrov že morali evakuirati okoli petdeset ljudi, ki živijo ob reki. Ponoči se je oglasil tudi alarm. »Zaradi strahu, ki so ga nam vlile v kosti katastrofalne poplave leta 2012, smo se tokrat na nevarnost poplav bolje pripravili,« je povedala županja Dravograda Marijana Cigala, ki opaža, da so tudi Avstrijci tokrat pokazali nekoliko več pripravljenosti za sodelovanje.
Povečan pretok DEM Vuhred. FOTO: Tadej Regent/Delo
Država dolguje še za poplave 2012
»Sem pa razočarana, ker naša država, kljub temu da zelo dobro ve, kako hudo je bilo pred šestimi leti, ni kaj dosti postorila, da se dogodki ne bi ponovili,« doda Marijana Cigala in spomni, da od države niso dobili nobenih sredstev za sanacijo škode v poplavah leta 2012. »Dobili smo le 34 tisoč evrov interventnih sredstev,« pove županja.
Po podatkih Urada za meteorologijo in hidrologijo bo pretok reke Drave na meji z Avstrijo čez noč še ustaljen pri 1400 kubičnih metrov na sekundo. Lokalni dotoki vzdolž celotnega toka Drave v Sloveniji so do 100 kubičnih metrov na sekundo. V sredo bo pretok Drave predvidoma 1200 kubičnih metrov na sekundo na meji z Avstrijo. Ljubljanica se bo tudi čez noč še razlivala v manjšem obsegu na običajnih območjih Ljubljanskega barja. Sava upada tudi v svojem spodnjem toku in je v Čatežu dosegla pretok 1490 kubičnih metrov na sekundo.
»Ne le Dravogradu, vsem občinam ob Dravi je država prepolovila tudi koncesnino za uporabo reke Drave, prenizka je tudi povprečnina na prebivalca. Sanacijo izrednih razmer bi morali plačati iz rezerve, ki pa je po decembrskem vetrolomu prazna,« opozarja dravograjska županja. Sprašuje se tudi, čemu država terja, da hodijo od občana do občana in popisujejo škodo, če na koncu tako ali tako ne dobijo ničesar. »Dajemo jim lažno upanje, kar ni dobro,« je prepričana županja.
FOTO: Tadej Regent/Delo
V strugah preveč gramoza
V Dravogradu so razočarani tudi nad ministrstvom za okolje in prostor. Neprestano jih opozarjajo, da je potrebno redno čistiti sotočja rek. V sotočju Drave in Meže je občina želela sama očistiti gramoz iz struge, a je že naslednji dan dobila na vrata inšpekcijo, češ, da niso pristojni za takšen poseg. »Pričakujemo, da bo država vsaj zdaj uvidela, da občine ob Dravi, ne le naša, potrebujemo dodatna sredstva vsaj za nakup protipoplavnih ovir,« pravi Cigala.
V Dravogradu so že od včeraj pripravljeni na najbolj črn scenarij. FOTO: Tadej Regent/Delo
Predsednik vlade Marjan Šarec, ki je iz Dravograda odšel še v Maribor in na Ptuj, je obljubil, da bo vlada precejšnjo pozornost posvetila preventivi. »Denarja v proračunu sicer ni toliko, kot bi si želeli, a vseeno,« je rekel Šarec. Poudaril je, da je ob takih dogodkih ključna predvsem komunikacija med Slovenijo in Avstrijo, ki je pred šestimi leti zatajila in v porečju Drave povzročila veliko škodo.
Tako visoka je bila Drava zjutraj:
