V državnem gozdu še niso podrli smreke

Slovenj Gradec – Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ki je na Koroškem upravljalo skoraj 16.000 hektarov državnih gozdov, po 1. juliju, ko je začelo delovati podjetje Slovenski državni gozdovi, pa v njih ni posekalo še niti ene same smreke. Pogoreli so namreč na šestih razpisih za sanitarno sečnjo ter vseh za redno. Ker posla v državnih gozdovih nimajo, petnajst sekačev seka v avstrijskih zasebnih gozdovih in delajo na žagi, ki jo ima družba v Otiškem Vrhu.

Razlog za neuspeh na razpisih podjetja Slovenski državni gozdovi je cena za kubični meter posekanega lesa. »Na razpise se prijavljajo izvajalci, ki ponudijo precej nižje, za nas popolnoma nesprejemljive cene,« pravi direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Silvo Pritržnik. Za koliko so konkurenti pripravljeni delati, ne pove. »Cene so poslovna skrivnost. Ponekod so odstopanja minimalna, v drugih primerih večja. Naše cene smo znižali in so sprejemljive za lastnike zasebnih gozdov v Avstriji, a nižje ne moremo, saj smo dolžni zaposlene plačati po kolektivni pogodbi za gozdarstvo,« je povedal Pritržnik. Neuradno so razlike v cenah zelo velike; na enem od razpisov je bil, denimo, izbran izvajalec, ki je za sečnjo ponudil 9,9 evra po kubičnem metru, čeprav je realna cena za opravljeno delo enkrat višja.

Poleg tega v gozdnem gospodarstvu opozarjajo, da je med izvajalci veliko takšnih, ki se bodo prvič srečali s sečnjo z hribovskih in goratih predelih. »Na številnih območjih je sečnja tehnično zelo zahtevna in mislim, da utegne to marsikoga negativno presenetiti. Zaradi težko dostopnega terena je, denimo, kar trideset odstotkov sečnje treba opraviti z žičnico,« je razložil Pritržnik.

Ponudili odpravnine

»Naš cilj je, da obdržimo odlično usposobljene gozdarje. Za delo v gozdu namreč ni mogoče kar čez noč pridobiti primernih ljudi. Veliko smo vlagali tudi v opremo in mehanizacijo in škoda bi bilo, da bi jo razprodali, ekipe pa razpustili. A če ne bomo dobili dela, jim bomo ponudili kakšno drugo možnost znotraj podjetja ali pa jih poslali na čakanje in jih nazadnje opredelili za tehnološki presežek. Posameznikom, ki so tik pred upokojitvijo, smo ponudili odpravnine,« pravi Pritržnik.

A v podjetju, katerega primarna dejavnost je žagarstvo, v zadnjih letih pa se vse bolj uveljavlja tudi v gradnji objektov iz lesa, še niso obupali. »Pričakujemo, da na prihodnjih razpisih družbe Slovenski državni gozdovi cena ne bo več edino merilo.« Podjetje si obeta tudi širitev posla v avstrijskih zasebnih gozdovih, kjer so z opravljenim delom koroških sekačev zelo zadovoljni. »Zaradi bližine meje se nam v Avstriji obeta še več dela. A le v gozdovih, ki so v zasebni lasti. V državnih imajo sami dovolj kapacitet,« je rekel Pritržnik.