Tiskane izdaje
Ljubljana – Vzroki za odločitev Vatikana, da mora upokojeni nadškof Alojz Uran iz Slovenije, so še naprej neznani. Domnevno očetovstvo je Uran zanikal in je, kot pravi njegov bratranec župnik Vlado Bizant, ki je sporočil novico o tem, pripravljen to dokazati.
Na medmrežju so se medtem pojavile pobude za podporo Uranu, nekateri so začeli zbirati podpise pod peticijo, s katero bi preprečili njegov izgon v tujino, domnevno v Trst.
Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz pa podpisnikom svetuje, naj vsakršno pobudo v podporo nekdanjemu nadškofu v njegovo dobro opustijo.
Vprašanja tudi varuhinji človekovih pravic
Tudi varuhinja človekovih pravic je prejela nekaj vprašanj v zvezi s tem. S primerom je seznanjena le iz medijev, ni pa prejela še nobenih verodostojnih informacij, na podlagi katerih bi lahko določila stališče.
Pojasnjuje, da nima pristojnosti preiskovati domnevnih kršitev organizacij civilne družbe ali posameznikov. Njen postopek bi bil utemeljen šele, če bi neustavno odločitev cerkvenih organov poskušal izvršiti državni organ proti volji posameznika.
Poudarja, da »nobena organizacija civilne družbe ne more odločati, kako bo posameznik uresničeval svojo pravico do svobode gibanja, ki mu jo zagotavlja ustava. Če pa se bo posameznik skladno s svojim prepričanjem podredil sporni (in še nepotrjeni) odločitvi cerkvenih organov in se prostovoljno preselil, tega ne bi mogli opredeliti kot kršitev njegovih pravic.«
»Noben duhovnik si ne more privoščiti špekulacij o vzrokih za Uranov odhod, ker mu s tem lahko naredimo veliko krivico,« pravi župnik Janez Furman. Uran je zanikal očetovstvo, vzrok je torej nekje drugje, ne vemo pa, kaj je napisal Rim.
»Res je, da mi v Cerkvi včasih nismo niti praktični niti taktični.« Škofe so že marsikdaj premeščali, v Sloveniji pa je to prvi primer. Duhovnik v neki fari lahko na splošno dela v redu, vendar tisti, ki je zate odgovoren, misli, da si lahko koristen še kje drugje.
»Za Urana je bilo značilno, da je bil škof, ki poje in tolaži. Zato je bil pri ljudeh tako priljubljen, bil je ljudski škof.« Kljub temu pa Furman meni, da bi se lahko Uran umaknil brez posebnih razlag, da je prejel sporočilo iz kongregacije: »Lahko bi rekel: 'Čas je, da se poslovim,' tako pa se je dvignil prah. Vprašanje je, ali je ta način pameten. Nerodno je, da moraš oditi, vendar je v duhu oznanjevanja vseeno, kje bo molil in oznanjal.«
Javnost ima pravico izvedeti za vzrok premestitve
Po našem pravnem redu je »izgon« Urana iz države poseg v njegove osebnostne pravice in svoboščine, je prepričan filozof Boris Vezjak.
»Dokler se nadškof Uran vede tako, da brezpogojno sprejema dekret iz Vatikana, verjetno svojega odhoda iz države niti ne razume kot izgon, temveč kot pravično kazen skladno z načeli kanonskega prava, ki jih je v svoji presoji postavil višje od, na primer, ustave. Z vidika splošnih razmerij pa je to verjetno ustavnopravno vprašanje, ki še čaka na pojasnilo o tem, ali takšno ravnanje predstavlja poseg v slovenski pravni red.«
Glede pravice javnosti, da izve za vzrok premestitve, pa je Vezjak povsem prepričan, da ima ta pravico vedeti, ali ima nadškof potomce ali ne, o čemer se največ ugiba.
»Javnost je v resnici njegov zaveznik. Če je povsem po nedolžnem osumljen moralnega greha in skrunitve zaprisege k celibatu, tudi laganja Vatikanu, potem je obenem jasno, kaj bi moral storiti: namesto pripravljenosti na 'soočenje s svojimi potomci', kakor jo obljublja, bi se moral biti pripravljen soočiti z lažnimi obtožbami, kar bi lahko storil le, če bi privolil v teste o očetovstvu in se soočil z javnostjo in mediji.«
Cerkveni pravnik Karel Bolčina pa je za STA pojasnil, da prepoved bivanja in opravljanja službe na določenem ozemlju niti ni tako huda kazen.
Ta ukrep med drugim uporabijo, ko kdo uči v nasprotju s krščanskim naukom, ko gospodarsko slabo upravlja škofijo, ko se aktivno vmešava v politiko ali tudi v primerih, povezanih s človekovim dostojanstvom, ki se nanašajo na spolnost, splav, trpinčenje ali umor.
Najstrožji ukrep v Cerkvi sta odvzem duhovniške službe in suspenz iz kleriškega stanu. Sicer pa o dekretu o umiku Urana iz Slovenije nihče nič ne ve. Zato Bolčina ni prepričan, da ta dekret sploh obstaja. Po njegovem mnenju so to lahko samo govorice in tudi vzrok, da Slovenska škofovska konferenca o tem molči.
